Melanie Seier Larsen

Sreda,
5. 7. 2017,
9.23

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,93

7

Natisni članek

Natisni članek

kolumna Melanie Seier Larsen

Sreda, 5. 7. 2017, 9.23

7 let, 2 meseca

''Futuristična prihodnost kliče po neprestanem učenju''

Melanie Seier Larsen

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,93

7

Zadnje mesece sem skupaj s svojo ekipo sodelavcev preživela precej stresno. Na ''našem koncu'' sveta se je dogajalo zares veliko – veliko dobrih, a žal še več slabih stvari. Negativni dogodki v regiji so ponovno dokazali, da živimo v izjemno nepredvidljivem obdobju, kjer je načrtovanje resda pomembno, še bolj pomembne vrline za preživetje pa predstavljajo fleksibilnost, agilnost in budno spremljanje tveganj.

Kolumno pišem v letalu. Nekje visoko nad oblaki, med Münchnom in Zagrebom. Zadnji junijski teden ''skačem'' med različnimi internimi in eksternimi sestanki. Zanimivo, da je tematika na vseh sorodna – razprava o prihodnosti in možnosti rasti. Za našo svetovalsko stroko sta to ključni temi, saj moramo biti v toku z dogajanji, da lahko najboljše prakse, znanja in eksperte neposredno vključimo v delo z našimi strankami, čim se pokaže potreba.


Morda vas zanima še:
- Zakaj se presežek lažje prepozna zunaj Slovenije kot doma?
- Digitalna vročica
- Kakor na otoku, tako v korporaciji
- Ste pripravljeni na to, da smo starejši?


Med specializacijo in interdisciplinarnostjo

Teden sem začela v Stockholmu. Imeli smo evropsko srečanje vseh ekspertov s področja Consumer goods (industrija široke potrošnje). V našem podjetju namreč velja pravilo, da smo vsi, ki imamo kakršnokoli vodstveno funkcijo, specializirani. Specializirani smo na vsaj eno industrijo ter na eno funkcijsko temo.

Na ta način se natančno ve, kdo je na globalni ravni ekspert za določeno temo in na podlagi tega te kolegi izven matične regije pokličejo ''na pomoč'', ko potrebujejo tvojo ekspertno pomoč. Ena od mojih specializacij je industrija široke potrošnje, druga pa je vezana na organizacijo in zaposlene, širše - na upravljanje človeških virov. Zakaj so specializacije tako pomembne? Ker so znanja, ki jih potrebujemo, vse bolj specifična in poglobljena, našim naročnikom pa želimo v vsakem trenutku zagotoviti strokoven odgovor na njihov aktualni izziv.

V Stockholmu se je zbralo 200 svetovalcev seniorjev. Jedro diskusije so bile napovedi in trendi na področju široke potrošnje, trgovine in turizma. Med obravnavanimi tematikami so bile tudi nove vsebine, ki se prav v tem trenutku razvijajo na globalni ravni, mi pa jih bomo (ali pa jih ponekod že) upravljali skupaj s svojimi naročniki, ki se na ta način zmorejo soočiti s kompleksnimi izzivi trga.

Tisto, kar me je na srečanju najbolj navdušilo, je bilo dejstvo, da so bili med udeleženci poleg nas, ''klasičnih svetovalcev'', številni strokovnjaki z različnih področij, ki jih skladno s specifičnimi potrebami vključujemo v projekte. Na primer - strokovnjak za obnašanje potrošnikov, pa za analiziranje povpraševanja na osnovi ''big data'', ekspert za analizo zvestobe blagovnim znamkam, spet drugi za digitalne inovacije in še in še.

Kaj je tisto, kar druži vse te strokovnjake? Poglobljeno obvladovanje digitalnih veščin in sposobnost analiziranja ogromne količine razpoložljivih podatkov. Naši naročniki od nas pričakujejo, da jim bomo rešili izzive, na katere s pomočjo lastnih analiz ne znajo najti odgovora. V tej točki je vključitev naših strokovnjakov odločilna.

Druga stvar, ki me je očarala, je bila prisotnost naših nekdanjih zaposlenih (alumnijev). Danes vodijo globalno prepoznavna podjetja na področju široke potrošnje. Njihovi pogledi in izkušnje iz prakse so izjemno dragoceni. Ta pogled pa se je odlično dopolnil še s predstavitvami nekaterih naših naročnikov, ki delajo prav res futuristične zadeve in razvijajo vsebine, ki za panogo pomenijo pravo disrupcijo in bodo korenito spremenile pravila delovanja v industriji oz. ponudbi na trgu.

Da ne bi ostali samo pri pogledu naprej, smo se zvečer ozrli še malce nazaj – v Abba muzeju smo peli in se zabavali v znanih ritmih skupine Abba. Kot kaže, je ta glasba večna, saj ne glede na to, da smo bili različne starosti, s prepevanjem nismo imeli nikakršnih težav. Po Stockholmu sem se počutila polna energije, novih idej in pripravljena na naslednji let, saj so me naslednji dan pričakovali v Barceloni.

Izobraževalni sistem daje A, gospodarstvo potrebuje B

V Barceloni so me pričakali na prestižni podiplomski (MBA program) šoli IESE. Predavala sem študentom ter AMBA članom (AMBA je 50 let stara asociacija, ki povezuje dekane MBA programov in učitelje z vsega sveta). Vsebina predavanja – makro trendi in njihov vpliv na razvoj delovnih mest, zaposlovanje, izobraževanje. Nabito polna dvorana udeležencev je prekipevala od dobre volje in radovednosti. V predstavitvi sem se osredotočila na našo novo globalno študijo, ki je analizirala, kaj se bo z delovno silo dogajalo po vseh celinah in v vseh državah sveta.

Najbolj očitna ugotovitev je, da bo razkorak med tem, kar potrebujemo v poslu, in med tem, kar ponujajo v svojih programih izobraževalne institucije, postal le še večji. Rezultatov študije nisem prav nič olepševala in študentje so med poslušanjem prikimavali, AMBA udeleženci pa so me zaskrbljeno opazovali. Dejstvo, da se bo izobraževalni sistem tudi moral uskladiti z ''novo normalnostjo'', ki je nepredvidljiva, hitra, spremenljiva. Če ne bo podal odgovora na to, kar potrebujejo podjetja in države v prihodnosti, bo vloga še tako elitnih šol plahnela.

Podjetja potrebujejo ljudi, ki imajo širok spekter sposobnosti, ki znajo voditi projekte, sodelovati v interdisciplinarnih timih, strukturirano razmišljati, biti ustvarjalni … Raste potreba po strokovnjakih iz področja robotike, umetne inteligence, digitalnih ved, big data mining itd. Potreba po visoko izobraženih kadrih bo še naprej naraščala, manj izobraženi ljudje pa bodo z današnjih prekvalificirani na drugačna delovna mesta.

Takšnim spremembam smo danes priča na primer v Veliki Britaniji, predvsem na področju avtomobilske industrije, kjer so začeli uporabljati robote namesto ljudi, kar spreminja celotno sliko vključevanja žive delovne sile.

Razprava v Barceloni se je vrtela tudi okoli drugih pomembnih tem, ki so povezane z zaposlovanjem različnih generacij, enakopravni zastopanosti spolov, fleksibilnosti pri študiju in delu … Predavalnica se je iskrila od različnih predlogov in upam, da bo vsaj 10 odstotkov dekanov, ki so bili z nami, nekaj od slišanega čim prej implementiralo v svoje programe.

Predlog - na področju razvoja delovne sile prihodnosti svetujemo, da država, podjetja in izobraževalni sistem skupaj definirajo, kje smo, kam želimo priti in kaj so dejanske potrebe gospodarstva. Če ni sinhronega delovanja, so tudi rezultati na žalost šibki.

Vodenje Bundeslige navdih in lekcija za poslovneže

Po predavanju me je taksi popeljal do letališča, da sem prek Pariza poletela v München, na Evropsko leadership srečanje naše svetovalske družbe. Tudi tu ni šlo brez razprave o prihodnosti. Začeli smo zabavno, saj smo imeli vsi seniorji 4-urni trening na temo novih digitalnih rešitev, ki jih naša hčerinska podjetja in komplementarni timi že ponujajo.

Cilj je, da vsi seniorji v podjetju poznamo aktualne rešitve, da razumemo, kako funkcionirajo in kaj lahko doprinesejo našim strankam. Trening je bil zelo zanimiv, a hkrati zastrašujoč, saj so rešitve na področju digitalnih veščin prerasle v neverjetne razsežnosti.

Po treningu smo začeli razpravo o prihodnosti in načrtu za naslednje obdobje, kar je seveda trajalo do poznega popoldneva. Za poživitev pred večerjo je poskrbel poseben gost, Christian Seifert. Predsednik Bundeslige v Nemčiji. Povedal nam je, kako on vodi ''svoje'' podjetje. Ne glede na to, da o nogometu praktično nič ne vem, me je njegova zgodba in zgodba ''podjetja'' navdušila.

Ob njegovem prihodu v Bundesligo so bili prihodki podjetja 300 milijonov evrov, danes kot posledica njegovega načina vodenja dosegajo 3 milijarde evrov. Stopnja profesionalizma, ki jo je naš večerni predavatelj Seifert izkazal, je bila neverjetna. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da ničesar ne prepušča naključju, da je izjemen analitik in izvrsten strateg. Njegovo ključno sporočilo – nenehno se moramo učiti in pridobivati nove, aktualne kompetence.

Takoj po večerji sem že oddrvela na letališče, da bi kar najhitreje poletela proti Zagrebu. Zaradi močnega neurja nad Nemčijo smo imeli nekajurno zamudo leta, kar je moje načrte obrnilo na glavo, a sem imela vsaj čas v miru podoživeti vse vtise izjemno intenzivnega tedna. Če strnem:

  1. Obdobje pred nami bo zelo nepredvidljivo. Priča bomo številnim spremembam v poslovnih okoljih, veliko novih vsebin se bo prepletalo in delati bomo morali v mešanih timih, ki se bodo komplementarno dopolnjevali. Interdisciplinarnost šteje!
     
  2. Vsi (predvsem pa vodstveni kadri) se moramo nenehno učiti. Dodajati nova znanja in kompetence, da lahko uspešno vodimo svoja podjetja in jim zagotovimo prihodnost. Pridobivanje novih znanj se mora začeti danes. Tudi v Sloveniji! Sicer lahko sledi le eno – nekonkurenčnost v mednarodnem prostoru in gospodarski ter družbeni zaton.
Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.