Janez Janša
Sobota, 12. 12. 2020, 22.08
3 leta, 10 mesecev
Komentar urednika
Erjavčeve koline vohunčka Murčija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
186
Po oceni Marjana Šarca, da je Jože P. Damijan kot vegetarijanec na kolinah, nam je Karl Erjavec pokazal, kako pravi mesar ruši vlado med epidemijo koronavirusa. Poslance DeSUS je šokiral z obvestilom, da zapuščajo vladno koalicijo in da odstopa tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je čez poletje sestrelil prejšnjo predsednico Aleksandro Pivec. Pol leta prej pa pomagal odnesti Erjavca. Med ministri je Gantar najbolj odgovoren za obvladovanje epidemije in odzivanje zdravstvenega sistema nanjo, kjer se je izkazal s hitrim menjavanjem svojih sodelavcev. Te dni, ko nižanja števila okužb še ni, pa je predlagal ustavitev industrije. Kar bi bila za gospodarstvo in državo kar katastrofa.
Ker so težave res hude, pa bi Gantar povrhu še odstopil, da bi zrušili vlado in začeli sestavljati drugo.
Erjavčevo mesarjenje poslancev DeSUS se je dogajalo, ko je bil premier Janez Janša (SDS) na vrhu EU, kjer so s kompromisnim dogovorom s Poljsko in Madžarsko odpravili konflikt, ki bi lahko paraliziral evropske in s tem tudi naše finance.
Ko je ta kompromis za spoštovanje načel pravne države Janša prej pisno predlagal, ga je, kot se to zgodi ob skoraj vsaki stvari, opozicija KUL ostro napadla, da ruši pravno državo, da državo izloča iz jedra Evropske unije, nas podreja Madžarski in Poljski, in še vse mogoče. Sledili so temu številni mediji. Sredi meteža in pozivov, da morajo to takoj obsoditi tudi koalicijske partnerice, je Janšev predlog kot dober opisala nemška kanclerka Angela Merkel.
Te dni, ko je bil kompromis tudi dosežen in težave razrešene, kar bo dobro za EU, pa tudi za proračun naše države v prihodnjih letih, ni bilo nobenih opravičil za laganje skupnosti.
Še en vegetarijanec na kolinah
Poteka pač brezobziren spopad za oblast, v katerem ni milosti, politične in medijske manipulacije ter groba podtikanja na vseh ravneh pa so del igre.
Del tega bridkega spopada je, da je Erjavec poslancem DeSUS razkril, da so zanj le sredstvo, da doseže cilje opozicijskih prvakov. So žetoni na mizi, s katerimi lahko Erjavec prehiti Jožeta P. Damijana. Ta se je, kot je povzel Šarec, izkazal kot vegetarijanec na kolinah, ker glasov DeSUS in vsaj treh ali štirih poslancev SMC, po možnosti pa, kar vseh, v več kot dveh mesecih ni spravil na opozicijsko stran. Kar je, kot je Šarec razglasil že prej, naloga mandatarja. Ki pa to sicer ni, saj ga še niso predlagali. Je le medijsko ustvarjena fantazma.
A poslanci DeSUS Franc Jurša, Ivan Hršak, Robert Polnar in Branko Simonovič so zavrnili vlogo kmetov na šahovnici KUL in spisali odstopne izjave, da bi Erjavcu onemogočili namero, da na vrat na nos zruši vlado, v kateri so, in začne sestavljati novo z Marjanom Šarcem (LMŠ), Tanjo Fajon (SD), Luko Mescem (Levica) in Alenko Bratušek (SAB), s katerimi so že bili, a se je slabo končalo.
Erjavcu so poslanci sporočili, da bodo ustanovili lastno poslansko skupino, če ne ustavi svoje "akcije", s čimer bi se Erjavec znašel v podobnem položaju, kot je Damijanov. Vegetarijanec na kolinah. Brez poslanske skupine.
A brušenja nožev in pritiskov v DeSUS ni konec. Že ta teden bi lahko v DeSUS dokončno počilo. In šele potem bo jasno, kdo vse bo šel in kam.
Za Erjavca je pa že precej jasno, da je podizvajalec Šarca, Fajonove, Mesca in Bratuškove, ki so mu naložili, da jim mora takoj pripeljati poslansko čredo DeSUS za prevzem oblasti, ki ga javno napovedujejo že več kot dva meseca. V ta projekt so že pred tem vložili veliko svojega kapitala: da so zrušili Aleksandro Pivec prek svojih ljudi v DeSUS in v medijih in tja vrnili “teflonskega”. Erjavec pa mora zdaj, tako se zdi, poplačati svoj dolg.
Posnetek je iz časa, ko je bila Pivčeva izvoljena za predsednico DeSUS in je bil Gantar še na njeni strani:
Za Erjavca to ni velik preobrat, pred zadnjimi volitvami poslancev leta 2018 je zaslovel s sklenitvijo koalicije s šefom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovićem proti SDS Janeza Janše in na volitvah potem s tem projektom pogorel na celi črti. Če ga bodo Šarec, Fajonova, Mesec in Bratuškova predlagali za mandatarja, bo postal prvi šef stranke v zgodovini naše države, ki bi poskušal prevzeti oblast po tem, ko se mu je delež stranke na volitvah prepolovil, sam pa ni bil izvoljen niti za poslanca.
To bi bilo skoraj tako, kot da bi na desnici po januarskem sestopu z oblasti Šarca za mandatarja predlagali Marjana Podobnika (SLS), ki je tudi povratnik na vrhu Slovenske ljudske stranke po polomu na volitvah. Le, da SLS na polom pred dvema letoma, ko se jim ni uspelo vrniti v državni zbor in se jim je delež tudi znižal, ni vodil Podobnik. Kot je Erjavec DeSUS.
Erjavec je zadnje mesece dobival posebno funkcionarsko nadomestilo, ker si nikakor ni mogel najti dela po padcu Šarčeve vlade. Avgusta, denimo, je dobil 4.274 evrov bruto oziroma 2.543 evrov neto.
Nekdanji minister, ki še nedavno ni bil zaposljiv in smo mu morali pomagati vsi ljudje kot kolesarskemu protestniku Zlatanu Čordiću, bo mandatar, ki nam bo sestavljal vlado. A le, če mu iz te podobe ne zbežijo lastni poslanci. Kar se mu dogaja.
Podobno presunljivo je bilo, ko nam je predsednica SD Fajonova, ki jo je Dejan Židan predstavil kot prihodnjo mandatarko, ta teden sporočila, da ji sploh ni mar, kdo bo mandatar, lahko je to Damijan, lahko Erjavec, lahko pa tudi kdo tretji, če bo le zagotovil dovolj poslancev vladnih strank.
Še malo pa bodo mandatarski položaj ponujali Zmagu Jelinčiču (SNS), ki mu je na zadnjih volitvah uspelo svoje nacionaliste vrniti v državni zbor in je postal poslanec, torej je dosegel več kot Erjavec. Težava je le, ker jih lahko Jelinčič zavrne, ni namreč naiven. Ima izkušnje s takšnimi. Ve, da so obljube eno, dejanja pozneje pa lahko čisto nekaj drugega.
Jelinčič je leta 1996 že bil del leve vladne koalicije, ki je izvolila Janeza Drnovška za mandatarja. A so ministri iz LDS, SD, DeSUS in SNS v državnem zboru potem padli. Pozneje, po prestopu Cirila Pucka, je nastala koalicija in vlada Drnovškove LDS in Podobnikove SLS. Brez Jelinčiča. Takrat Drnovšku še na misel ni prišlo, da bi položaj mandatarja ponudil politikom iz druge lige, recimo Janezu Kocijančiču, ki je vodil današnjo SD, ali celo Jelinčiču.
A zdaj so časi drugačni. Danes sprejmejo kogarkoli.
Zapleti leta 1996 s sestavljanjem vlade z Jelinčičem so bili takoj po volitvah in ne v zadnji tretjini mandata, v kateri smo danes, ko je praviloma bolj verjetno, da bodo posledica razpada koalicije predčasne volitve. Drugače se je razpletlo le v mandatu 1996−2000, ko je tik pred koncem mandata vlado za SLS+SKD prevzel Andrej Bajuk, a so tisto predvolilno avanturo volivci pozneje dramatično kaznovali.
Opozicija nad epidemijo z rušenjem vlade
Vse to vedo tudi poslanci DeSUS. A celo, če jih Erjavec vse zvabi s seboj, bo premalo. Potrebuje še lep del poslancev SMC. Kjer so pa težave skoraj še hujše.
"Glejte, neodgovorno je v tem trenutku, v teh časih, govoriti o zamenjavi vlade. Kurite ogenj, zajec je še v gozdu," je šef SMC Zdravko Počivalšek Šarcu v Tarči TVS opisal položaj in opozoril, kaj je za opozicijo in medije, ki jih ta obvladuje, najpomembnejša stvar že dva meseca, ko se država spopada z epidemijo.
Glavni prispevek Šarca, Fajonove, Mesca in Bratuškove pri borbi z epidemijo je sprožanje politične nestabilnosti, da bi zrušili vlado in se vrnili na oblast. Temu so bili namenjeni ulični protesti proti ukrepom vlade za zajezitev epidemije, ki jih organizirajo in se jih udeležujejo prvaki opozicije, javno zavračanje rabe aplikacije, pozivanje proti maskam v šolah in diskreditiranje vladnih in državnih predstavnikov na vsakem koraku, ko jih zmerjajo za fašističen režim, diktatorje, nesposobne komunikatorje ...
In to ne le na ulici. Tudi v državnem zboru.
Na ulici pa gre že v skrajnosti, kjer pozivajo k smrti, epidemiologe in zdravnike pa označujejo za morilce, kar so sicer ob domovih za ostarele v državnem zboru in na javni televiziji z leve počeli že v prvem valu epidemije spomladi.
Sprevračanje krivde na vlado je že povsem absurdne vrste. Vlado iz opozicije obtožujejo celo, da je kriva, ker ne morejo priti do večine v državnem zboru, da bi jo odstavili.
Počivalšek je v Tarči na ta absurd ta teden opozoril tako: "Govorite, da je odgovornost na tistih, ki smo v vladi, da prispevamo glasove zato, da gremo ven." Nadaljeval je: "Izkušnjo o tem, kako je bilo v vladi, gospod Marjan Šarec, imamo ..." Voditeljica Erika Žnidaršič ga je takoj poskušala ustaviti, a je nadaljeval: "Ključna izkušnja je, da nam je pač vohunček Murči razstavljal koalicijo."
"Vohunček Murči" je nekdanji šef več obveščevalnih služb in Šarčev sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec.
Murčijev scenarij za prihodnje dni so objavili v časopisu Delu, ki je pred dvema mesecema napovedal tudi pohod na oblast z mandatarjem Damijanom, ki ga še do danes ni nihče res predlagal. Konstruktivno nezaupnico bi, če bi Erjavec prepričal poslance DeSUS, vložili v tednu, ki je pred nami, odločanje pa bi izpeljali 21. ali 22. decembra, torej čez teden, novo ministrsko ekipo pa bi lahko dobili v prvem tednu januarja, nas je z načrti opozicije KUL seznanil časopis v lasti Kolektorja Stojana Petriča.
A načrt se še ni izšel. Poslanci DeSUS se namesto z Erjavcem nekaj dogovarjajo s šefom vlade Janšo. S premierjem, ki so mu iz opozicije očitali, da naj bi s čestitko konservativcem za zmago na kongresnih volitvah in za dosežek Trumpa državo mednarodno osamil.
Pozneje pa smo pa lahko opazovali, kako je "osamljeni" Janša odpotoval na uradni obisk v Izrael, sodeloval pri kompromisu o financah na ravni EU, zunanji minister Anže Logar pa je bil na uradnem obisku v ZDA, zadnje dni pa v Italiji in se tam, mimogrede, srečal s papežem. Takole:
Obisk Anžeta Logarja pri papežu, vir fotografije vlada in Vatikan.
To je ta mednarodna osamitev tik pred božičem, ko je premier Janša zaradi epidemije pozval k začasni prekinitvi zdrah.
Zanesljivo ne bo učinkovalo na vohunčke Murčije na KUL-kolinah.
186