Dragan Gajić potisnil ego na stran: Ni mi bilo pod častjo

Vse o evropskem rokometnem prvenstvu najdete na našem posebnem podportalu.

Po dnevih stalnih preobratov v rokometni reprezentanci se stanje umirja. Kot je dejal selektor Veselin Vujović, na prvenstvu ponavadi nikoli ni najboljši tisti, ki na ramah nosi največja pričakovanja. Tudi v slovenski reprezentanci se je v preteklosti dogajalo, da so zablesteli fantje, ki so se v ekipo uvrstili skozi zadnja vrata. Najbolj živ je spomin na čas pred tremi leti, ko so se Slovenci pripravljali na svetovno prvenstvo v Španiji.

Primož Prošt je bil v avri stavniške afere, Matevž Skok in Urban Lesjak pa sta se zaporedoma poškodovala. Borisu Deniču ni preostalo drugega, kot da Trboveljčana popelje v Španijo.

Prošt se mu je za zaupanje oddolžil z odličnimi obrambami. Vid Kavtičnik, ki se je komaj vrnil po dolgotrajni poškodbi, je vskočil po poškodbi Davida Miklavčiča, Borut Mačkovšek pa ob zdravem Davidu Špilerju verjetno ne bi potoval na svetovno prvenstvo. Oba sta prispevala svoj delež k najvidnejši uvrstitvi do zdaj: četrtemu mestu.

Letos se je po poškodbi nesrečnega Jureta Dolenca v reprezentanco vrnil Dragan Gajić. Glede na boleč komolec Klemena Cehteta si upamo postaviti hipotezo, da Sebastian Skube na Poljsko ne bo odpotoval zgolj v vlogi gledalca iz prve vrste.

Primer Gajić je najbolj odmeval. Zato, ker gre za enega v zadnjih letih najbolj standardnih slovenskih igralcev, najboljših strelcev in tudi mednarodno najbolj uveljavljenih rokometašev. "Dejstvo je, da sem bil ob razkritju selektorjevega seznama presenečen. A odločitev je treba spoštovati. Selektor meni, da ima najboljši vpogled v ekipo. Sam sem se že sprijaznil z njegovo odločitvijo, nato se je žal poškodoval Jure. Novemu klicu sem se odzval. Želim si odigrati skupaj s še nekaj fanti, s katerimi smo doživeli toliko lepega. Veliko mi je pomenila spodbuda domačih, navijačev in spremljevalcev rokometa. Presenečen sem bil. Tako se je bilo lažje vrniti," je burno dogajanje zadnjih dveh dni strnil levoroki član Montpelliera.

Brez rokometnih pomislekov

Za odločitev za odhod v Francijo in urejanje osebnih stvari je, kot pravi, potreboval 20 minut, nato je direktorju reprezentance potrdil sodelovanje. "Vesel in ponosen sem, da bom igral za Slovenijo. Rokometnih pomislekov nisem imel. Ponos? Sam pri sebi sem bil s čisto dušo in polnega srca, da mi je uspelo potisniti, recimo temu, ego na stran. Vrniti se mi ni bilo pod častjo. Vedno sem z veseljem igral v reprezentanci. Odločitev je bila težka, a zdaj je super," je Gajić posredno nakazal, da po eni vodilnih vlog in sedmih zaporednih velikih tekmovanjih tovrstna vrnitev v reprezentanco ni bila povsem samoumevna.

Na nekoliko slabšo formo kot ponavadi je vplivala tudi decembrska poškodba ahilove tetive. "Na začetku sem se lovil, po tekmah z Makedonijo pa sem si rekel, da moram iti 'na polno', časa ni bilo več veliko. Prepričan sem, da se je forma na tekmah proti Hrvaški stopnjevala. Mislim, da sem na dobri poti do starega Gaja, v dobrem ritmu. S formo ni bilo težav, tetiva dobro deluje," je ovrgel govorice, da bi bilo za izpad iz reprezentančne 16-erice lahko krivo zdravstveno stanje.

Motiv več?

Tako bo Slovenija, ne glede na to, da ne gre za vodilnega obrambnega igralca, kar nikdar ni bil, na evropskem prvenstvu vendarle nastopila z najboljšim desnim krilom zadnjega svetovnega prvenstva, obenem prvim strelcem v Katarju, "golgeterjem in zaščitnim znakom reprezentance", kot se je o Gajiću izrazil Vujović. Morda pa bo motiv pri njem in Skubetu zato le še večji. Saj veste, kako je z odpisanimi …