Intervju Borut Miklavčič

V 70. letih je bil odgovoren za investicije v ljubljanskem kliničnem centru, v 80. je vodil Republiški komite za zdravstvo, leta 2003 je prevzel vodenje ZZZS. Ob prevzemanju funkcije ministra za zdravje zdaj opozarja, da bo treba z zdravstvenim denarjem delati bolj racionalno.

Previdno z denarjem na vseh področjih zdravstva Gremo v finančno zahtevne čase, zato bo treba z našim denarjem bolj racionalno delati tako na področju zdravstvene dejavnosti kot zdravstvenih investicij, je izpostavil minister za zdravje Borut Miklavčič. Prav tako bi se tudi vsak državljan moral zavedati, da je zavržena škatlica zdravil stran vržen njegov lasten denar, je prepričan minister. "V Sloveniji na nekaterih področjih v zdravstvu ne bi bilo čakalnih dob, če bi lahko denar, ki smo ga vrgli z neuporabljenimi zdravili, namenili za to dejavnost. Zato bo treba prebivalstvo osveščati, da je to naš denar," pravi.

Nekatera zdravila, ki so dostopna na slovenskem trgu, so na nekaterih drugih trgih, tako v Evropski uniji kot zunaj nje, od 40 do 60 odstotkov cenejša, pravi Miklavčič. Moj cilj je sleherni evro, ki je namenjen zdravstvenemu varstvu na kateremkoli nivoju in za katerikoli namen, najbolj racionalno potrošiti v okviru pristojnosti, ki jih ima ministrstvo, pravi minister, ki napoveduje spremembe v sistemu, da se bo s dobavitelji in proizvajalci mogoče pogajati.

Potrebna je reforma zdravstvenega sistema Ukrepe za večjo racionalnost Miklavčič napoveduje na številnih področjih: obvladovanje absentizma do 30 dni in nad 30 dni, sodelovanje z Davčno upravo RS pri izterjavi neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje od delodajalcev, obvladovanje cen medicinsko-tehničnih pripomočkov in medicinskega potrošnega materiala, primerjava cen, standardi in klinične poti.

Za vse to pa bo po besedah Miklavčiča treba prevetriti tudi nekatere zakone. Kot izpostavlja, ima Slovenija zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 1992 z dopolnitvami, zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 z dopolnitvami, zakon o lekarniški dejavnosti iz leta 1992 z dopolnitvami in zakon o zdravstveni službi iz leta 1999. "V Evropi je praksa, da se zakonodaja zaradi hitrega razvoja zdravstva in zdravstvenega sistema menja na tri do štiri leta," opozarja ob tem.

"Pisanja zakonov smo se že lotili, na novo. V koalicijskem sporazumu smo se dogovorili, da bomo pristopili k reformi zdravstvenega sistema. V prihodnjem tednu bomo imenovali skupino strokovnjakov, ki bo takoj začela z delom. To je naša najpomembnejša usmeritev," pravi Miklavčič.

Treba je ustaviti akumulirane izgube slovenskih bolnišnic Minister je izpostavil akumulirane izgube slovenskih bolnišnic. "Te niso majhne. Ta trend je treba ustaviti. Treba je preveriti, kaj lahko naredi država, ustanovitelj in kaj mora narediti menedžment v posamezni bolnišnici.

Večja strokovnost pomeni predvsem korist bolniku zavarovancu. V EU so vedno bolj prisotne pobude za prost prehod tudi bolnikom in to je dodatna spodbuda za vse naše zdravstvene izvajalce, da posebej skrbijo za kvaliteto svojih storitev in ji dodajo še maksimalno prijaznost," pravi Miklavčič. Ob tem pa opozarja, da "vse bolnišnice ne morejo delati vsega".

"Tu moramo narediti korak naprej, tu moramo drugače razporediti zdravniške kapacitete, da bi bili uspešnejši in tudi cenejši pri zdravljenju naših bolnikov. Glede organizacije mreže bolnišnic je v Sloveniji vse tako, kot je bilo pred 30 ali 40 leti," pravi Miklavčič. Kot primer je izpostavil Dolenjsko in Posavje: "Menim, da je v korist zavarovancev tega območja, da se strokovno krepi novomeška bolnišnica."

"Mnogi koncesionarji svoje delo opravljajo zelo dobro " Ob tem napoveduje spremembe v načinu sklepanja pogodb z zdravstvenimi zavodi. "Razmišljam, da bi splošni dogovor za letos v prvih mesecih prihodnjega leta aneksirali in pripravili pogodbe za zdravstvene izvajalce za leto 2009." A Miklavčič meni, da bi morali vzporedno s tem prihodnje leto dopolniti sistem dogovarjanja z izvajalci zdravstvenih storitev tako, da bi se pogodbe sklepale ne več za eno leto, temveč za daljše obdobje -na primer dve leti. "Na ta način bi proces dogovarjanja razbremenili," pravi minister.

Podeljevanje koncesij je že več let predmet razprav - ali to dopolnjuje ali slabša javno zdravstvo. Miklavčič je prepričan, da "mnogi koncesionarji svoje delo opravljajo zelo dobro " in se zavzema za njihovo povezavo z zdravstvenimi domovi kot "osrednjim in nosilnim stebrom celotnega sistema zdravstvene službe".

Na sekundarni ravni, torej na specialistični in bolnišnični dejavnosti, pa ima zdravstveni sistem po mnenju Miklavčiča premalo sredstev, "zato bi morali tu zadržati javno zdravstvo". Dobro priložnost za javno-zasebna partnerstva pa Miklavčič vidi na področju diagnostike. "Država ne bo nikoli imela sredstev za stalno posodabljanje medicinske opreme glede na izjemno hiter tehnološki razvoj. Tu pustimo odprta vrata javno-zasebnemu partnerstvu, da bomo v koraku s časom, da bomo zagotovili zavarovancem najboljšo diagnostiko," pravi minister.

Predolge investicije v zdravstvene objekte "Rad bi uredil področje investicij," kot eno svojih prioritet izpostavlja novi minister za zdravje. "Investicije v zdravstvene objekte v Ljubljani - ne vem, ali temu rečemo nacionalna sramota ali nacionalna folklora. To moramo zaključiti. Nadaljeval bom prizadevanja, da se to, kar je začeto, konča, da se vselita nevrologija in pediatrija," pravi minister.

Ob tem izpostavlja "največjo investicijo v teku" - DTS oz. urgentni blok v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Začetek gradnje v tem primeru je bil "približno tak kot na Onkološkem inštitutu, torej brez popolnega programa", pravi minister. Poudarja, da ne želi, da bi ta investicija trajala 10 let. "Ne želim aneksov, tudi to je neracionalno razpolaganje z zdravstvenim denarjem."

Želel bi napraviti tudi učinkovitejše upravljanje javnih zavodov preko svetov javnih zavodov na način, da bi že v tem mandatu proporcionalno znižali število članov v svetih. To bi pomenilo učinkovitejše upravljanje, pa tudi pomembno znižanje stroškov.

Minister napoveduje strožji nadzor na mnogih področjih V koalicijski pogodbi je med cilji do konca mandata na področju zdravstva tudi povečanje deleža bruto domačega proizvoda za zdravstvo na devet odstotkov. "Prej, ko bomo iz te krize, lažje ga bomo dosegli," pravi minister. Na vprašanje, kako bo država dosegla povečanje teh sredstev, pojasnjuje: "Predlog bo, da bi razširili obveznost plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje na vse prejemke. Se pravi podjemne pogodbe, avtorski honorarji, sejnine."

Ob tem Miklavčič napoveduje tudi diferencirano prispevno stopnjo za delodajalce, ki vlagajo v zdravje zaposlenih in imajo manj nesreč pri delu ter bolezni, povezanih z delom. Napoveduje pa tudi strožji nadzor na mnogih področjih. Eden med njimi je nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, kar minister označuje kot "nacionalna naloga".

Nadzor napoveduje še na mnogih drugih področjih, med drugim nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, kar minister vidi kot "stalno nalogo". "Ko zdravnik nekomu predpiše bolniško, ta pa doma dela, je to norčevanje iz solidarnostnega sistema," pravi Miklavčič. Ob tem izpostavlja, da četudi edini nadzornik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije takega kršitelja odkrije, bo ta sicer danes izgubil pravico do nadomestila, jo bo jutri spet lahko dobil. "Moramo se organizirati, da bomo preprečili zlorabe."

Skupni nadzor zdravstvenih zavarovalnic Kar zadeva nadzorov v širšem smislu, tudi pri izvajalcih, pa Miklavčič vidi možnost skupnega nadzora ZZZS in prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic, saj bi bil ta racionalnejši in cenejši. Da bi bil ta skupen nadzor možen, pa je potrebno spremeniti zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kot pojasnjuje, se je o tej možnosti že pogovarjal z dvema zavarovalnicama in "ni bilo odklonilnega stališča".

Na vprašanje, ali obstajajo kakšni izračuni, pri koliko bolniških prihaja do zlorab in koliko te bolniške stanejo ZZZS, minister pojasnjuje, da ZZZS za odsotnost od dela nad 30 dni namenja 10 odstotkov letnega zneska, namenjenega za zdravstveno zavarovanje, kar znaša okoli 200 milijonov evrov letno. Laični nadzornik na ZZZS je pred dvema letoma ugotovil, da se dvajset odstotkov nadzorovanih zavarovancev ni držalo navodil zdravnika med bolniško odsotnostjo.