Imajo skoraj milijardo rezerve: zakaj se po avtocesti ne moremo voziti zastonj?

Ko smo v uredništvu omenili, da ima Dars skoraj milijardo evrov rezerv od dobička, torej ima nekje prihranjeno velikansko vsoto denarja, se je kot požar razširilo vprašanje, zakaj moramo potem plačevati vinjete po takšni ceni oziroma zakaj se cena vinjete ne zniža. Pri Darsu so nam pojasnili, da je za cenovno politiko cestninjenja odgovorna vlada Republike Slovenije, ki njihovo ceno določi na predlog ministrstva za infrastrukturo. "Dars v okviru svojih pristojnosti lahko daje pobude za spremembe. Dejstvo je, da od zadnje spremembe cene vinjet pred devetimi leti do danes znaša rast življenjskih potrebščin približno 20 odstotkov," so nam na Darsu pojasnili, kdo je odgovoren za postavitev cen.

Ostaja še kakšen večji gradbeni projekt?

Treba je poudariti, da družba Dars pridobi več kot 90 odstotkov vseh svojih prihodkov od prodaje vinjet in zaračunavanja cestnine tovornim vozilom. Če torej ukinejo vinjete za osebna vozila, Dars ostane brez 179,5 milijona evrov, kot so jih dobili lani s prodajo vinjet. Če temu dodamo še znižano ali celo odpravljeno cestninjenje za tovorna vozila, bi pri Darsu ostali še brez 262,8 milijona evrov, kolikor so znašali prihodki od tega.

V družbi pa prihodke potrebujejo, saj gre večji delež teh za upravljanje avtocest in gradnjo novih infrastrukturnih projektov. "Pred nami so višji stroški upravljanja, gradenj in tudi vzdrževanja avtocest in hitrih cest. Ob velikem investicijskem ciklu, gradnji novih odsekov (predor Karavanke, tretja razvojna os – severni in južni del, začetek gradnje priključka Dragomer na primorski avtocesti med Brezovico in Vrhniko, srminske in bertoške vpadnice, odsek Markovci–Gorišnica–Ormož, dokončanje priključka predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani …), obnavljanju obstoječih in rednem vzdrževanju avtocestnega omrežja mora družba Dars zagotavljati potrebna sredstva tudi za izboljšanje varnosti in pretočnosti avtocestnega omrežja, ob tem pa še vsako leto servisirati obstoječi dolg. Samo lani smo tako odplačali 184 milijonov evrov glavnic in 32 milijonov evrov obresti," so pojasnili, za kaj bodo porabili večino pridobljenih prihodkov.

Veliko se jih je vprašalo kaj vse bi lahko pri Darsu storili z rezervami od zaslužka, a tako preprosto ne gre. Foto: STA/Katja Kodba

Imajo 890 milijonov rezerv, zakaj ne morejo preprosto odplačati dolga?

Ob podatku, da je imel Dars ob koncu lanskega leta še 1,7 milijarde dolga in je samo v lanskem letu za to posojilo plačal 32 milijonov evrov, nas je zanimalo, zakaj ne porabi rezerv za poplačilo tega dolga. Že višina obresti vzame sapo, z odpravo teh obresti pa bi pravzaprav samo s temi prihranki lahko začeli izvedbo številnih projektov.

A ta sredstva, rezerve iz dobička, "so postavka bilance stanja na pasivni strani in se povečujejo vsako leto glede na skupščinski sklep o razdelitvi tekočega dobička ter odsevajo v tem delu vso zgodovino poslovanja družbe. Rezerve iz dobička niso prosto razpoložljiva denarna sredstva/depoziti/finančne naložbe, temveč del kapitala družbe. Kot take imajo skladno z zakonom o gospodarskih družbah in statutom družbe Dars jasno namenskost in koriščenje", so na naše vprašanje odgovorili pri Darsu.

Odplačilo ni smiselno, obresti bi bile še višje

Predčasno odplačilo dolga kljub sredstvom, ki so na voljo, ni smiselno. Obenem je treba poudariti "da imamo v obstoječih posojilih Foto: STA/Katja Kodba določene klavzule (kovenante), kjer je potrebno soglasje večine upnikov za predčasno plačilo posojil".

Čeprav govorimo o rezervah iz dobička, Dars s tem denarjem ne more prosto razpolagati. Gre namreč za bilančno postavko na pasivni strani bilance in niso del denarja, denarnih ustreznikov ali finančnih naložb na aktivni strani bilance, kjer so prikazane kot sredstva podjetja. Koriščenje rezerv iz dobička je urejeno s področno zakonodajo gospodarskih družb in statutom družbe. Pri Darsu so za konec razložili, da bi morali, "tudi, če bi danes imeli 900 milijonov evrov prostih denarnih sredstev in bi jih namenili za predčasno plačilo obstoječega dolga, v naslednjem koraku najeti nova bančna posojila za financiranje novih naložb in refinanciranje obstoječega dolga – glede na trenutne obrestne mere po dokaj višji obrestni meri, kot jo ima družba Dars danes. Povprečna ponderirana obrestna mera družbe za obstoječi dolg je približno 1,8 odstotka, pri čemer bi se indikativna obrestna mera za nova posojila v trenutnih razmerah gibala nad štirimi odstotki ob želeni primerni ročnosti in vrsti obrestne mere".