Četrtek, 8. 11. 2018, 15.06
9 mesecev, 2 tedna
Slovenija še vedno na vrhu pri pitju alkohola
Slovenija še vedno spada med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca. Posledice velike porabe se kažejo na zdravju posameznika, še vedno pa močno vplivajo na varnost v cestnem prometu.
Med Slovenci še vedno velja prepričanje, da lahko sami, tudi po nekaj kozarcih alkohola, presodimo, ali smo sposobni za vožnjo. Podcenjujemo namreč vpliv alkohola na naše sposobnosti in dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. V resnici pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar zmanjša naše sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah.
Rezultati letošnje znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je za AVP pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, so namreč pokazali, da je verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z večjo količino alkohola v krvi (več kot 0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) smrtno ponesreči ali hudo poškoduje kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku.
Kako alkohol vpliva na vaše sposobnosti?
0,2 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,09 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:
Ponoči niste več sposobni pravilno oceniti razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate.
0,3 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,14 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:
Sposobnost globinskega opazovanja se zmanjša. To pomeni, da razdalje ne morete več pravilno oceniti. Posledici sta tvegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu. Možnost za povzročitev prometne nesreče se poveča za petkrat.
0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:
Opazovani objekti se vam zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici. To pomeni, da pripeljete v ovinek s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, zato lahko vozilo zanese v ovinku.
Pojavi se t. i. rdeča slepota. Vedno težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti itd.
Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega.
Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je vedno težje. To pomeni, da vas lahko zasenčene luči vozila, ki pripelje nasproti, začasno oslepijo.
Bistveno sta zmanjšani pozornost in zmožnost pravočasnega reagiranja. To pomeni, da je pot ustavljanja daljša. Če pri hitrosti 50 kilometrov na uro pritisnete na zavoro sekundo kasneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov.
Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za tiste, ki se vozijo na vozilih z dvema kolesoma.
En gram alkohola na kilogram krvi ali 0,48 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:
Bistveno je motena reakcija oči na svetlobo. To pomeni, da se težko prilagajate hitrim svetlobnim spremembam.
Bistveno je zožen zorni kot oči. To pomeni, da ne morete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih.
Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. To pomeni da vozite praviloma s premajhno varnostno razdaljo, da so vaše reakcije prepozne in večinoma napačne in da na določene nevarnosti sploh ne reagirate več. Posledice so naleti.
Reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta.
Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat.
Vir: policija.si
Za ničelno toleranco do alkohola v prometu
Tudi letos bo Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) v času martinovega organizirala nacionalno preventivno akcija Alkohol, droge in druge psiho-aktivne snovi v prometu, ki poteka v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za izobraževanje, Policijo ter nevladnimi organizacijami.
Namen akcije je opozoriti, da alkohol, droge ali druge psiho-aktivne snovi poslabšajo naše psiho-fizične sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, ter spodbuditi ljudi k ničelni toleranci do teh snovi v prometu. Akcija bo potekala do 11. novembra, v tem času pa bodo Policija in občinska redarstva izvajali poostren nadzor.
AVP poziva: poskrbite za varen prevoz do doma!
V okviru prizadevanj za zmanjšanje deleža alkoholiziranih udeležencev prometnih nesreč na slovenskih cestah AVP voznike skozi celo leto opozarja na tveganost vožnje pod vplivom alkohola, še posebej v krajih zunaj urbanih naselij, kjer ni zagotovljenega varnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
Vozniki naj se zato vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave, v nobenem primeru pa naj ne vozijo vinjeni ali pod vplivom prepovedanih psiho-aktivnih snovi. Prav tako naj se ne peljejo z voznikom, ki je užival tovrstna sredstva, ampak ga raje opozorijo na tveganje.
V času nacionalne akcije Alkohol, droge in druge psiho-aktivne snovi v prometu bodo potekale številne aktivnosti, preventivni dogodki, delavnice in strokovne mize. Z ozaveščanjem prek medijev, javnih dogodkov in sodelovanja z nevladnimi organizacijami želi AVP javnost spodbuditi k odgovornejšemu odnosu do alkohola.
Letos manj nesreč in smrtnih žrtev, a vsaka je preveč
Letošnji podatki kažejo, da se je do 30. septembra na slovenskih cestah zgodilo 1.078 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je 6 % manj kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1.147 nesreč. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 14 oseb, kar je 46 % manj v primerjavi z lanskim letom, ko je življenje izgubilo 26 oseb, 583 pa se jih je poškodovalo (2 % manj kot lani), od tega je bilo 108 huje (1 % več kot lani) in 475 lažje poškodovanih (3 % manj kot lani).
Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola so povzročili vozniki motornih vozil v starostni skupini med 25. in 34. letom, in sicer 255 prometnih nesreč, v katerih so umrli štirje udeleženci. Sledijo jim povzročitelji, stari med 35. in 44. letom, ki so povzročili 228 nesreč, v katerih sta se smrtno ponesrečili dve žrtvi.
Od 14 smrtno ponesrečenih udeležencev je bilo 12 tudi povzročiteljev prometne nesreče. Med letošnjimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo osem voznikov osebnih vozil, dva mopedista, dva voznika tovornega vozila in dva kolesarja. V šestih primerih je bil vzrok neprilagojena hitrost, v petih nepravilna stran oziroma smer vožnje in v dveh neupoštevanje pravil v prednosti. Devet nesreč s smrtnim izidom se je pripetilo zunaj naselja, v kar 11 primerih (od 14) pa se je nesreča pripetila v temnem delu dneva.
