Opel zafira tourer 2,0 CDTi flexfix

Flexfix

Oplovo zafiro tourer smo dovolj natančno opisali pred letom dni, zato se pri današnjem testu osredotočamo zgolj na razlike, navedene v povzetku.

Flexfix je naziv za prtljažnik za kolesa, ki ga je prva uvedla corsa. No, bolj natančno, prvega med opli, saj smo že pred leti preizkušali držalo za kolesa za zadnjim odbijačem renaulta modusa. Zafira tourer skriva nosilno železje oziroma plastiko v zadnjem odbijaču, celotni mehanizem pa se dovolj preprosto izvleče.

Na kratkem filmčku prikazujemo postopek namestitve in pritrditve dveh koles. Pri upoštevanju navodil za uporabo naj ne bi bilo težav. Malo bolj zapletena bi lahko bila uporaba dodatnega nastavka za prevoz do štirih koles, vendar je ta element skrivnostno izginil, še preden smo prevzeli testno vozilo. Odpiranje prtljažnika, kadar so zadaj kolesa? Tudi to je na filmčku.

Vlečna kljuka naj rajši odpade!

Položaj koles na nosilcu v ničemer ne zakriva svetlobnih naprav, ki so pri zafiri nameščene dovolj visoko. Morda je samo učinkovitost luči za vzvratno vožnjo nekoliko okrnjena.

Priporočamo pa nabavo tretje registrske tablice (tega predpisi ne pogojujejo več z vgradnjo vlečne kljuke), v nasprotnem primeru je vsakokratno premeščanje tablice z vozila na nosilec vsaj nadležno, če že ne poškodujemo plastičnega okvirčka na vozilu. Kako pa je z osvetlitvijo registrske tablice, smo uvrstili v odstavek za pikolovce.

Aja! Piskanje parkirnih senzorjev, ki opozarjajo na kolesa zadaj, vas bo vsakič znova spomnilo, da jih izklopite s stikalom. Z vlečno kljuko pa je drugače, same težave bi si nakopali. Nanjo je bolje pomisliti pred nakupom vozila z nosilcem flexfix in se ji vnaprej odpovedati!

Večja konjenica manj popije

Tako pokaže primerjava 96- in 121-kilovatne zafire tourer na našem testnem krogu, kjer je močnejši dizel deloval varčneje. Manjše porabe smo namerili tako na celotni 141-kilometrski vožnji kot na posameznih odsekih.

Opazna razlika v povprečni porabi na avtocesti potrjuje znano tezo, da močnejši motor pri hitrosti 130 kilometrov na uro porabi manj od šibkejšega. Pri 1700 kilogramov težkem vozilu je vožnja z več "konji" lahkotnejša, kar se je izkazalo tudi med športnim priganjanjem in umirjeno vožnjo.

V mestu odloča ugašanje motorja

Za boljši rezultat v mestu je poleg navedenega "odgovoren" sistem ecoflex start-stop, saj smo med 36 minut trajajočo vožnjo namerili 10 minut postankov.

Poraba zgolj šestih litrov na sto kilometrov je za enoprostorsko vozilo zgledna, čeprav kdo poreče, da sedemsedežna zafira, vendar ni namenjena mestni vožnji. "Pa je!" zavpijejo taksisti.

Tako trdimo, da je poraba na celotnem testnem krogu zelo ugodna, medtem ko je rezultat pod petimi litri med umirjeno vožnjo, kakršna pritiče vrsti in namenu vozila, odličen.

Kaj pa računica? 121-kilovatna zafira tourer je za 600 evrov dražja od 96-kilovatne, pot do cenejše vožnje pa vodi tudi prek dražjega obveznega zavarovanja. Preskok za tri razrede pomeni pri 50-odstotnem bonusu 70 do 80 evrov več.

Če upoštevamo razliko 0,8 litra na sto kilometrov, kakršno smo pri obeh vozilih namerili na našem testnem krogu, ugotavljamo, da bi se stroški poravnali v enem letu, če bi prevozili 60 tisoč kilometrov, v dveh letih pri 67 tisoč kilometrih, v treh letih pri 74 tisoč ...

Kaj bi lahko povedali že prej, pa nismo

Merilnik hitrosti se zlaže za več kot "se spodobi". Res je, da večina testnih vozil prikazuje hitrost z določenim odstopanjem, vendar se redko približa petim odstotkom. Številke 50, 90 in 130 na merilniku zafire pomenijo dejanske hitrosti 45, 82 in 122 kilometrov na uro, podobno je bilo tudi pri predhodnem testu. Takšno odstopanje je malce pretirano.