Opel astra GTC 1,6 turbo

V tem trenutku Oplov najboljši približek kupeju deluje več kot privlačno. Za segment, v katerem se nahaja (in letni čas), ima ekstremno velika, dvajset-palčniha platišča in nabuhel videz, zato smo imeli občutek, da se vozimo s konceptnim vozilom. Hvalimo tudi jasno razlikovanje v primerjavi s kombilimuzinsko različico, s katero model GTC deli le tri zunanje dele – kljuki, ohišja ogledal in blagi usmerjevalnik zraka na zadku.

Občutki v kabini so kupejevski

Tako kot kombilimuzina in karavan predvsem pri številu uporabnih odlagalnih površin močno prekaša predhodnico. Z obema deli tudi številčnost stikal, zaradi česar trpi preglednost. Sicer pa je zaradi videza in namembnosti preglednost slaba, a te "bolezni" nismo zamerili še nobenemu "kupeju".

Sedi se nizko, idealen položaj za volanom ni problematičen, kakovost in izdelavo uvrščamo med boljše v razredu, splošen občutek temne kabine pa je utesnjen. Z osnovno prostornino prtljažnika (380 litrov) kombilimuzino prekaša za zanemarljivih deset litrov, ob podrtih sedežih pa s sedemdesetimi litri manj stisne rep med kolesa.

Na cesti je vsestranska in kljub velikim kolesom, tudi udobna

Videz, ki vzbuja apetite, je bil na cesti upravičen. Kljub dobri popotnici predhodnice smo bili nad zares odlično kombinacijo udobja in športnosti navdušeni. Zaradi že v kombilimuzini hvaljenega prilagodljivega podvozja, ki ponuja programe normal, tour in sport, so blažilniki in vzmeti dobro uglašeni in sposobni "predelati" marsikatero slabo cesto, športnim navdušencem pa zaradi tega ne bo treba sklepati kompromisov. Obnašanje je tudi na meji povsem predvidljivo, volan voznika zalaga s pravšnjo količino informacij in odpora.

Poudarjamo veliko razliko med programoma tour in sport. Že prvi omogoča uživanje v športni vožnji, brez pretiravanja tresenja med vožnjo po slabši podlagi, drugi pa bo na marsikateri slabši cesti dajal občutek, da avto nervozno poskakuje od "kuclja" do "kuclja".

Pravzaprav je edina ovira na poti k odlični oceni velika teža. Astra GTC namreč s 1550 kilogrami preseže celo insignio, opremljeno s težkim, dvolitrskim dizlom, kaj šele tekmece. Scirroco z dvolitrskim bencinarjem denimo tehta 1298 kilogramov, golf GTI 1414, megane RS pa 1387 kilogramov.

Kilovatov je veliko, a se v praksi porazgubijo

Verjetno smo tudi zato več pričakovali od 1,6-litrskega bencinarja s 132 kilovati. Zaloga moči je dovolj velika, da astro označimo za zmogljiv avtomobil, a športnega pritiska v hrbet kljub tovarniškim podatkom o pospeševanju do stotice v le dobrih osmih sekundah nismo čutili. Morda tudi zato, ker motor v območje največjega navora pride šele pri 2200 vrtljajih, medtem ko se to pri konkurenčnih Volkswagnovih motorjih TSI zgodi pri 1700, pri Fordovih sodobnih turbobencincih pa pri 1600 vrtljajih.

Poraba je bila pričakovano visoka – 10,4 litra. Bolj kot izmerjeno povprečje, ki je zaradi hitrih odsekov pričakovano visoko, grajamo dejstvo, da se poraba tudi ob umirjeni vožnji ni spustila pod sedem litrov.

Obline so serijske in cenejše od nekaterih tekmecev

Megane je cenejši, a je, če odštejemo RS-a, videti manj razburljivo, hkrati pa ne ponuja podobno zmogljivega motorja. Hyundaiev veloster ima več kot razburljiv videz, a je v tem trenutku še brez sodobnega turbobencinskega motorja, s katerim bi lahko bil konkurenčen.

Ostane scirroco, v primerjavi s katerim astra GTC vsaj na področju zmogljivosti in porabe zaostane, a zaostanek nadoknadi in verjetno preide tudi v vodstvo zaradi cene. Primerjava s primerljivo opremo in dodatki, kot so biksenonski žarometi, prilagodljivo podvozje, bluetooth, tempomat, parkirna tipala, platišča, dvopodročna klimatska naprava, pokaže za dobrih štiri tisoč evrov v korist opla.