Mazda 3 MPS

Ne boste je zgrešili

Če je v prejšnji generaciji kdo MPS-ko zamenjal za običajno mazdo 3, se to sedaj ne bo ponovilo. Reža na pokrovu motorja bi lahko pogoltnila manjšega psa, pravzaprav je zelo agresiven celotni prednji del. Da ne bo prihajalo do vprašanj v stilu :"Kaj je bil to za en rdeč izstrelek z velikim spojlerjem in dvema izpuhoma, ki naju je ravnokar prehitel?", je na zadku še velik napis MPS. In prav zadek boste najpogosteje pri tem avtomobilu videvali.

Drugačna zgodba znotraj

Z izjemo rdeče obarvanih merilnikov, napisa MPS na njih in malce bolj športnih sedežev, je notranjost enaka tisti v šibkejših trojkah. Ergonomsko dobra, a premalo razburljiva. Pravo nasprotje zunanjosti skratka, voznik se ne počuti "posebno", kot je to v navadi pri ostalih tovrstnih športnikih. Tudi prednja sedeža sta malce manj športno orientirana kot v konkurentih, a vendar suvereno držita telo pri hitrejši vožnji in hkrati ostajata precej udobna.

Dr. Jekyll in g. Hide

Trojka MPS je pri umirjeni vožnji povsem pohlevna. Sklopka je sicer zelo trda in vzmetenje prav tako, a avtomobil brez težav lahko zaupate tudi novopečenemu vozniku. Pod pogojem, da ne bo pritiskal stopalke za plin močno, takrat se namreč prebudi tista druga stran karakterja. Že pri testu prejšnje generacije smo omenili, da je zaradi obilne moči na prednji osi volan potrebno močno držati. Nova generacija je v tem pogledu malce bolj kultivirana (v prvi in drugi prestavi so ji omejili moč), a volan bo vseeno potrebno močno prijeti, sicer se bo pospeševanje raztegnilo preko celotne cestne širine.

Moč v roke in pamet v glavo

Trdimo, da je mazda 3 MPS za (pri hitri vožnji) bolj izkušene voznike. In še slednje zna trganje volana ob močnem dodatku plina malce presenetiti, zlasti je stvar nadležna pri prehitevanju na ozki cesti, kjer vas mimogrede lahko potegne k prehitevanemu. Ko voznik spozna lastnosti tega avtomobila, pa po drugi strani ostaja dolgo navdušen pri izjemni trakciji v zavoju. Zapora diferenciala poskrbi, da nos tudi pri dodajanju plina potegne nasprotno od vajenega, torej proti notranjosti zavoja, avtomobil pa se ceste drži kot klop.

Kje je zvok?

Moči in navora je skratka precej, vendar se pokaže relativno visoko. Resnično se MPS-ka prebudi šele nad 3000 vrtljaji v minuti, a takrat močno pritisne telo ob sedež, prehitevanja pa so zaradi dizelsko visokega navora mačji kašelj. Kaj smo od tega športnika najbolj pogrešali? Zvok motorja. Focus ST nas je navdušil z grmenjem, civic type-R z "dretjem" pri 8000 vrtljajih, golf GTI pa z zamolklim brbotanjem pri spuščenem plinu. Mazda pa je skozi celotno območje preveč tiha in umirjena. Zgolj pri spustu plina nekje na sredini uporabnih vrtljajev, je mogoče zaslišati piskanje turbine. Odločno premalo, le toliko, da v vozniku vzbudi zanimanje, potem pa se zadeva zaključi. No, umirjena pa ni njena poraba, na testnem krogu je bilo to 12,9 litra. Precej.

Primerjava z drugimi ...

Vsak od dandanašnjih športnikov tega segmenta se ločuje po določenih karakteristikah. Focus ST je denimo najbolj možato glasen in poleg mazde 3 MPS najbolj radodaren z navorom, tudi lega je odlična. Civic type-R je najbolj športno nastrojen. Trd, za solidne pospeške pa morate biti pripravljeni prestaviti dve ali tri prestave nižje, saj navora ni veliko. Golf GTI je odličen kompromis med zanesljivo lego in zmogljivim motorjem, a manj izrazitim karakterjem. Pa astra OPC? Brutalna še bolj od mazde, a s še manj prepričljivo lego. Štrene premešata še novi mégane RS in leon cupra. Prišepnemo pa vam tudi, da se za podoben denar da kupiti celo precej močnejšega focusa RS.