Mazda 3 G120

Postala je vozilo, ki voznika sili k odkrivanju podrobnosti

To nikakor ni več le racionalen avtomobil najbolje prodajanega avtomobilskega razreda v Evropi. Drzne stranske linije in podrobnosti oblikovalskega jezika gibanja ter gepardovega prežanja na nič hudega sluteče žrtve, dopolnjuje dolg pokrov motorja in kupejevsko spuščajoča streha proti zadku vozila. Mazda 3 je kombilimuzina z desetletno tradicijo, ki so ji zdaj vdihnili neizpodbitne temelje prikrite športnosti. Iz racionalnega avtomobila je postala vozilo, ki začenja sproščene debate, kreše mnenja in slehernega voznika prisili k odkrivanju podrobnosti, skritih adutov in njenega pravega potenciala.

Oblikovno ni muha enodnevnica: združuje tehnološko osnovo, odlične vozne lastnosti in energijsko nabito zunanjost

Ponudba kombilimuzin, v Evropi jo pogovorno imenujemo "golfov" razred, že dolgo ni nudila pravih tehnično-oblikovalskih presežkov.

Prodajni rekorder golf je sicer všečno oblikovan avtomobil, ki pa v resnici stavi na racionalnost brezčasne podobe, v kateri pa je roko na srce manj čustvenega naboja. Nekateri tekmeci, med njih lahko štejemo ford focusa, opel astro in seat leona, so že poskušali z oblikovanjem, ki bi izdatneje trkal na čustva. Seveda, golfovo emocionalno nasprotje je alfa romeo giullieta, ki pa se ji kljub vsemu, kot avtomobislki celoti nekako ni uspelo povzpeti v sam vrh tega res konkurenčnega razreda.

To pa utegen uspeti novi mazdi 3, saj v segment prinaša dolgo pričakovano svežino. Japonci so si upali preseči raven varnega avtomobilskega oblikovanja in načrtovanja. Oblikovno zelo natančen sprednji del, ki sicer povzema zunanjost že dobro znane mazde 6, poka po šivih od agresivnosti in zbite energije.

Ob štiri centimetre krajši dolžini so pri Mazdi podaljšali medosno razdaljo ter s tem tako dejansko kot vizualno občutno skrajšali previsa. Sprednji del po atraktivnosti najbolj izstopa, a za zadek, ki z dvojnim zaključkom izpušne cevi prav tako sledi energijski poslanici celotnega vozila, si upamo napovedati največjo oblikovno brezčasnost.

S tem je Mazda v "golfov" razred vnesla avtomobil, ki morda celo najbolje do zdaj združuje tehnološko osnovo, vozniško odlične zmogljivosti in čustveno zunanjost, ob tem pa oblikovno zagotovo ni le muha enodnevnica.

Trmasto odklanjanje motornega "downsizinga" ni negativno

Mazda po nekaj težkih letih, v katerih so njihovo poslovanje upočasnili neugodno razmerje med evrov in jenom ter naravne katastrofe, zdaj pospešuje svoj tržni delež in beleži odlične rezultate. Zgodbo so začeli s CX-5, jo nadaljevali z novo "šestico", zdaj kupce nagovarjajo z novo generacijo modela 3, na trg pa v bližnji prihodnosti prihaja še manjši športni terenec CX-3.

Vsem tem vozilom ni skupno le oblikovanje, temveč trmasto odklanjanje motornega "downsizinga" in nadomeščanja delovne prostornine s turbinskimi polnilniki. To v primeru Mazde, ki te ukrepe nadomešča z manjšo maso in predvsem z najvišjim kompresijskim razmerjem 14:1 med bencinski motorji, ni negativno, na izkoristek avtomobila pa z vozniškega stališča zagotovo vpliva.

Izžareva športnost in jo v praksi tudi omogoča

Pri avtomobilih, ki kličejo po športnosti in imajo zanjo prave atribute tako na ravni motorja, podvozja in zunanje privlačnosti, s(m)o so se vozniki ob turbo motorjih že razvadili. Pri teh je navor na voljo že pri nižjih vrtljajih.

Mazda stavi na klasične atmosferske motorje, ki pri športni vožnji zagotovo zahtevajo drugačen način vožnje. Testno mazdo 3 je poganjal 88-kilovatni bencinski dvolitrski štirivaljnik, ki je začel svojo moč na sprednji kolesi učinkovito prenašati šele od tri tisoč vrtljajev na minuto naprej. Moči in navora torej ni malo, a vozniku je na voljo pri višjih vrtljajih.

Ponovimo, to ni slabo, zahteva pa drugačen, morda bolj pristen vozniški pristop. Motor je treba držati pri višjih vrtljajih in voziti v povprečju v prestavi nižje kot pri prisilno polnjenih motorjih. To poudarjamo zato, ker mazda 3 izžareva športnost in jo v praksi tudi omogoča.

Med testom smo zabeležili povprečno porabo 7,3 litra na sto prevoženih kilometrov. Pri športni vožnji je za malenkost presegla raven desetih litrov, pri umirjeni pa se je spustila na dobrih šest litrov na prevoženih sto kilometrov.

Umetna inteligenca je na pravi poti, a ima še prostor za napredek

Odlično zasnovan in ergonomsko dovršen je vozniški prostor. Za volanskim obročem je izpostavljen le merilnik vrtljajev, ki podkrepi športne gene vozila, podatek o hitrosti pa se izpisuje v manjšem delu armaturne plošče in na digitalnem "head-up" prikazovalniku.

Na sredinski konzoli je v slogu BMW-jev in Audijev vrteči gum za upravljanje z uporabniškim vmesnikom. Kot smo zapisali že pri testih obeh mazd 6, je umetna inteligenca tako z vidika varnosti kot uporabniške izkušnje na dobri poti, vsekakor pa pušča še kar nekaj prostora za izboljšave.

Pri šestpalčnem zaslonu na vrhu sredinske konzole omenimo zanimiv varnostni element, saj je zaslon na dotik občutljiv le ob mirovanju, med vožnjo pa ne.

Pri notranjosti s stališča potnikov mazda 3 ne ponuja presežkov, temveč za ta razred soliden, a dokaj nizek prtljažnik. Na njegovo velikost vpliva že omenjena nizka linija strehe, kar pa ne velja za prostornost na zadnji klopi.

"Daj, zapelji me in z menoj izkoristi vsak ovinek na cesti pred nama!"

In za konec še tisto, kar je ob privlačni zunanjosti, ergonomiji notranjosti in verodostojni tehniki še vedno glavno bistvo mazde 3. To je vožnja. Voznikova hrana iz ovinka v ovinek. V njem se preprosto počuti "kul". Podvozje je bilo pri testni mazdi še korak dlje od resda ne najmočnejšega motorja. Zaradi kratkih previsov in posledično relativno dolge medosne razdalje so vozne lastnosti nevtralne tudi pri višjih hitrostih v daljših ovinkih. Kot da bi mazda vozniku sporočala: "Daj, zapelji me in z menoj izkoristi vsak ovinek na cesti pred nama!"