Lexus RX 450h

Manj zadržan

Čeprav je v osnovi zunanjost novega RX-a precej podobna zunanjosti prejšnje generacije, je razlika vseeno tolikšna, da avtomobil deluje mnogo bolj moderno. Še vedno ne posebej atraktivno in izstopajoče, a sedaj prav nič zadržano, temveč z zanimivimi žarometi in veliko prednjo masko celo markantno. A ker zunanjosti lastnik ne okuša toliko kot notranjosti, je največji poudarek namenjen ravno slednji.

Udobje z veliko začetnico

V testu prejšnje generacije smo zapisali, da med drugim k prestižu pripomorejo leseni dodatki, les je našel svoje mesto celo na volanskem obroču. Tega na volanu tokrat ni, kar je dobrodošlo, saj se prsti nanj preveč lepijo. Pravzaprav ga spredaj najdemo le na treh manjših površinah, je pa namesto njega toliko več usnja. Da človek zazna vse detajle, ki so navidezno morda manj pomembni, a skupaj poskrbijo za izjemno udobje, traja dolgo. Denimo, da so vratna držala na katerih pogosto počivajo roke potnikov mehkejša od marsikaterega kavča, da trde plastike skoraj ni mogoče najti, da so ogrevani ali hlajeni sedeži bolj udobni kot sedenje v prvem razredu na letu proti Dubaju in še bi lahko naštevali.

Vam je všeč modernizem?

Kakšno pikro na račun notranjosti seveda lahko najdemo tudi pri tem avtomobilu. Denimo to, da so nekatera stikala vseeno nerodno majhna in prav nič moderna, ali da se ročica menjalnika pomika malce "na trdo", moti tudi dejstvo, da je znotraj občutiti preveč Toyote. Vmesnik za upravljanje radia, samodejnega parkiranja in ostalih elementov je denimo povsem enak kot v priusu, a tokrat namesto zaslona na dotik zadeve upravljamo s pomočjo posebne miške, ki je nekakšna alternativa sistemom kot sta audijev MMi ali BMW-jev i-drive. Če nimate ravno osemdeset let in ne znate niti prižgati domačega računalnika, potem vam bo zadeva takoj všeč, saj je zelo intuitivna. No, večinoma je vse na vrhunskem nivoju. Merilniki so elegantni, a obenem sedaj tudi skoraj futuristični. Vsa vzvratna ogledala se samodejno zatemnijo, oba prednja sedeža ponujata tri spominska mesta za nastavitev položaja.

Spredaj ali zadaj

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je prostora v notranjosti veliko, poraja pa se celo vprašanje, kam naj se človek usede. Prednja sedeža sta sicer zelo udobna in prostorna, a prav dosti slabše se ne godi niti potnikom na zadnjih sedežih. Druga vrsta je namreč pomična vzdolžno, pa tudi po naklonu naslonjala, zaradi česar (poleg udobja) prostora zlepa ne zmanjka. Pa prtljažnik? Majhen (predvsem ni globok) oziroma manjši od večine prtljažnikov pri konkurenci, a set golf palic boste vanj brez težav pospravili.

Dinamični vozniki poglejte drugam

RX se požvižga na trende, ki namigujejo na to, da se morajo dandanes tudi SUV-ji peljati skoraj tako športno kot nabriti malčki. Pri Lexusu sicer poudarjajo, da se novinec od predhodnika občutno bolje pelje in čeprav je napredek res občutiti, ta avtomobil vseeno nima nič skupnega s hitro vožnjo. Bistvo je udobje ter elegantno in mirno premagovanje grbin, kar posledično seveda pomeni tudi več nagibanja v zavojih. Lega je zanesljiva, a le dokler od več kot dve toni težkega RX-a ne zahtevate hitrega spreminjanja smeri. Takrat se bo »zaguncal« bolj kot bi si želeli.

Štirikolesni pogon za varnost

RX je seveda gnan na vsa štiri kolesa, a takšen pogon ni namenjen premagovanju terenskih vzponov, saj se brez dvoma noben lastnik tega avtomobila na slabe podlage ne bo podajal. Vsa štiri kolesa so gnana predvsem zaradi večje stopnje varnosti in udobja v slabih pogojih na cesti, večina moči pa je običajno namenjene prednjemu paru koles. RX nikoli ne bo v zavoju presenetil s prekrmiljenjem, nikoli torej ne bo popustil zadek, vedno znova bo oprijem najprej izgubil prednji del vozila. Pri močnem pospeševanju na spolzki podlagi se preko volana tudi občuti, da se prednja kolesa nenehno želijo zavrteti v prazno. Pričakovano, saj zadnji par koles poganja le eden od elektromotorjev.

Pohvalno nizka poraba goriva

Hibridni sistem v RX-u seveda ne bo rešil planeta pred onesnaževanjem, utopično bi bilo tudi pričakovati, da bo povprečna poraba tega avtomobila podobna porabi kakega precej manjšega dizla. A stvar vseeno deluje. Povprečna poraba je kljub dobrima dvema tonama mase, kljub veliki čelni ploskvi, kljub 3,5-litrskemu šestvaljniku v nosu in kljub 220 kW skupne moči pohvalno nizka. Na testnem krogu je to pomenilo enajst litrov, kar je manj od praktično vse konkurence. Še večja razlika v prid električnemu pogonu pa se pokaže v mestu, sicer pa je tudi podatek o povprečnem izpustu CO2 tako nizek, da mu noben tekmec niti slučajno ne pride blizu.

Zlepa ne omaga

Zgoraj omenjeni šestvaljnik skupaj z dvema elektromotorjema poskrbi, da se ta gmota premika z neverjetno lahkoto. To nekako dokazuje že pospešek do stotice v manj kot osmih sekundah, a še bolj fascinira pospeševanje pri hitrostih nad 100 km/h, kjer je pospešek suveren in zvezen skoraj do najvišje hitrosti. Za zveznost pravzaprav poskrbi tudi CVT menjalnik in pa "eko" elektronika, zaradi katere do sunka v hrbet pri pospeševanju nikoli ne pride, ne glede na moč "napada" na stopalko za plin.

Tekmeci se prebujajo, a zaenkrat šele prebujajo. Denimo prihajajoči volkswagen touareg, ki bo na voljo tudi kot hibrid. To pomeni, da trenutno neposrednih tekmecev ta avtomobil, vsaj kar se tiče pogona, nima. Ima pa tekmece takrat, ko ga primerjamo po drugih lastnostnih, po voznih karakteristikah, po udobju in opremi. Takrat ga lahko postavimo ob bok bolj umirjenim predstavnikom, kot je denimo volvo XC90, večina ostalih (Q7, X5, mercedes-benz ML, nissan murano) je karakterno bolj dinamičnih. Po svoje RX orje ledino še z nekatero vgrajeno tehniko, denimo z "miško" za upravljanje, funkcijo snow motion in tako naprej.