Kia sorento 2,2 CRDi VGT 4WD

Raztegnjen in znižan

Sorento se razkazuje s tisto tipično SUV-obliko, pri kateri začne opazovalec razmišljati, ali je v tem avtomobilu kaj terenskega, ali je samo "šminker". "Vsakega po malo", bi lahko rekli, pri čemer so terenske lastnosti vedno lahko določljive, oblika pa je stvar okusa. Avtomobil je glede na predhodnika podaljšan in znižan, torej so ga "približali" asfaltu, vendar se ne brani slabše podlage.

Usnje, plastika in veliko opreme

Usnjena notranjost je pohvalno udobna in prostorna, nekaj površin je obdanih z blagom. Za armaturno ploščo in konzolo med sedežema, ki sta lepo in prav lično oblikovani, bi lahko izbrali kaj mehkejšega. Dve strešni okni spadata k opremi platinum edition, v nočnem času pa je notranjost prijetno osvetljena z ambientalnimi lučkami.

Več kot pol "kubika" v prtljažniku

Prtljažnik je precej visok in prilagojen opcijski izbiri šestega in sedmega sedeža. Osnovno nosilno površino sestavljata dve odstranljivi plošči. Pod manjšo je spravljeno orodje, pod večjo pa se razprostira kar razsežen prostor za predmete, ki naj ostanejo skriti. Tudi to spodnje dno je kar visoko, ker je pod njim nameščeno rezervno kolo in seveda – zadnji diferencial.

Udobje pred športom

Sedeži nudijo vozniku in (trem) potnikom dober bočni oprijem, čeprav športno vijuganje ni osnovna vrlina tega SUV-a. Na pretirano zaganjanje v ovinke se mehkeje nastavljeno podvozje najprej odziva z rahlim pokimavanjem sprednjega dela, šele nato sledi poseganje ESP-ja. No, vozniki, ki znajo z dodajanjem plina izkoristiti pogon 4WD, lahko doživijo tudi nekaj športnih občutkov, vendar tega ne prodajamo kot nasvet. Sorento je namreč ustvarjen za udobna podeželska potovanja, pri tem pa sploh ni nujno, da bi morala biti podlaga asfaltna.

Za volanom – pravi SUV

Tipično: voznikov položaj je vzvišen izza ergonomsko oblikovanega volana s osvetljenimi in preprosto uporabnimi stikali tempomata in avdiosistema. Pregledni trodelni merilniki s "šminkersko" kromiranimi oblogami delujejo športno, le kadar posije sonce od zadaj, se zadeva nadležno blešči.

Terenska oprema - za vsak slučaj

Sorento s 184-milimetrsko oddaljenostjo od tal (19 milimetrov manj kot predhodnik) ni ustvarjen za prave terenske izzive. Reduktorja nima več, ima pa vgrajeno opremo, ki bi bila lahko kdaj uporabna. Vožnjo po strmini navzdol učinkovito uravnava elektronika, tudi razdelilnik pogona se lahko blokira, vendar so previsi predolgi in kot rečeno oddaljenost od tal ni primerna za terenske podvige.

2,2-litrski turbodizel je zamenjal 2,5-litrskega, ki smo ga preizkusili pred dobrimi tremi leti. Manj kubičnih centimetrov pomeni več moči, boljše pospeške, manjšo porabo goriva in manj onesnaženega ozračja. Šeststopenjska avtomatika opravlja svoje delo zadovoljivo, sicer ne pretika športno, pa vendar dovolj odzivno, tudi kadar voznik izbira prestave ročno. Pohvalimo, kar pri marsikateri znamki grajamo: iz N v D se pretika brez pritiskanja zavore. Poraba se je na testnem krogu sicer ustavila pod desetimi litri, vendar ne za toliko, da bi jo prav hvalili.

1800 kilogramov "dobre vage"

Cena testnega sorenta presega 38.000 evrov, vendar je visoka le na prvi pogled. Če upoštevamo vozilo v celoti, se pravi skupaj z motorjem in opremo, ugotovimo, da 1800 kilogramov korejca pomeni res "dobro vago". 194-dizelskih "konj", samodejna 6-stopenjska avtomatika, prilagodljiv 4-kolesni pogon, 18-palčna lita platišča, strešna nosilca, ksenon … V usnjeni notranjosti ima v glavnem vse, kar imajo bogati – tudi ambientalne lučke v vratnih oblogah. In če smo že pri podrobnostih, rezervno kolo ni samo začasno nadomestno, ampak je s standardno velikostjo na litem platišču identično drugim kolesom.

Kia proti hyundaiu

Sorento je po velikosti soroden trojčku C-crosser, outlander in 4007, od katerih se cenovno ne razhaja tako odločno kot od audija Q5 in BMWja X3. Kupcev teh dveh premium vozil pač ne motijo manjkajoči centimetri, dejstvo da ne moreta sprejeti šestega in sedmega sedeža pa tudi ne. Pravi kriterij za primerjavo je poreklo, torej je tekmec hyundai santa fe.