Ford focus ST 3v

Zunanjost, notranjost

Če obleka naredi človeka, potem te modre črte naredijo ST-ja. Športno in agresivno na cesti sicer deluje vsak ST, kljub vsemu pa se kombinacija bele z modrimi črtami zdi kot ulita, celo bolj kot v prejšnjem testu oranžna. Družinska namembnost je zaradi treh vrat nekoliko okrnjena, kljub temu pa vzpenjanje na drugo sedežno klop sploh ni noben podvig in tudi tam prostora ne primanjkuje, če ravno nimate dveh metrov v višino. Malce pravzaprav moti le to, da si sedež ne zapomni položaja in pa le delno domiseln ključ. Nedomiseln zato, ker ga potrebujemo za odklepanje avtomobila in domiseln zato, ker ga ne potrebujemo za vžig, ampak je lahko pospravljen kar v žepu. Glede na športen pedigre še beseda o voznikovem delovnem okolju. Sedež oziroma prednja sedeža sta športna in lepo objameta hrbta, a po drugi strani še vedno ostajata dovolj udobna, da daljša pot ni bila težava, z rokami je pravi užitek objeti volan, stikala pa so tudi smiselno razporejena.

Vozne lastnosti

Del razburljivega paketa v povezavi z ST-jem je poleg voznih lastnosti tudi zvok motorja. Ta s svojim grgranjem zasvoji že ob vžigu, se lepo oglaša pri višjih vrtljajih, ob spuščenem plinu pa zna tudi po dirkaško počiti iz izpuha. Čvrsto vzmetenje in pnevmatike z nizkim presekom rezultirajo v pretresanju potnikov na kratkih grbinah, medtem ko se tiste daljše v notranjosti ne čutijo preveč. Vendar pa se za občasno pretresanje ST odkupi z odlično lego takrat, ko ga voznik zapodi med ovinke. Oprijema je ogromno, smerna stabilnost skoraj kot po tračnicah, zdi se, da je avto povsem povezan z voznikom, ki v vsakem trenutku ve, kaj se dogaja. Pri polnem pospeševanju se nekaj navora (torque steer) čuti na volanu, kar pomeni, da ga je treba bolj čvrsto prijeti.

Zmogljivosti, poraba

2,5-litrski petvaljnik je kljub temu, da ni več ravno nov, še vedno odličen. V spominu iz prejšnjega testa smo imeli, da je le nekoliko bolj žejne sorte, a nas je tokrat pozitivno presenetil, saj je na testnem krogu poraba znašala 11,8 litra, kar je povsem primerljivo s konkurenco. A se za porabljene litre odkupi z zvokom, ki zasvoji in navorom, ki bi prestrašil še traktorista. 320 Nm je vrednost, s katero se običajno ponašajo dvolitrski dizli, ko v obzir vzamemo še vrtljaje, pri katerih je ta številka na voljo, pa slednji tokratnemu bencinarju morajo priznati premoč. Toliko navora je namreč na voljo že pri 1600 vrtljajih in ostaja na mestu dokler vrtljaji ne pribrzijo mimo oznake 4000. V praksi to pomeni, da po prestavni ročici sicer zelo dobrega menjalnika (le še malenkost hitrejši bi bil lahko) lahko posežete zelo redko. No, mi smo to vseeno počeli pogosto in uživali še v suverenih pospeških.

Cena, tekmeci

"Hot hatchev", ki adrenalina željnim dvigajo srčni utrip je veliko, se pa med seboj tudi precej razlikujejo. Nikakor ne gre mimo nekoliko šibkejšega golfa GTI, s skoraj identično tehniko se hvali tudi leon FR. Potem je tukaj še megane RS, s še več moči razpolagata mazda 3 MPS in astra OPC. Vsi omenjeni so podprti s turbino, kar pomeni, da imajo veliko navora že pri nizkih vrtljajih, drugačen način pa uporablja Honda pri svojem civicu type-R, ki moč črpa iz visokih vrtljajev. Kljub vsemu pa nekaj drži kot pribito. Takšnega zvoka kot focus ne ponuja nihče izmed naštetih in tudi pri voznih lastnostih se bo pri marsikateremu od njih kaj hitro zataknilo. Cena je pravzaprav primerljiva s ceno ostalih konkurentov, focus ST po prenovi ni več tako ugoden, kot je bil pred prenovo, ko je bil od tekmecev mnogo cenejši. Poceni namreč hitro lahko asociira na ceneno, kar pa ta avtomobil noče biti in tudi ni. Zato bo zanj (s kakšno nalepko in še čem) potrebno odšteti kar slabih trideset tisočakov.