Strme rasti navigacijskih naprav je konec, kaj zdaj?

Navigacijski izdelki in storitve sledijo podobnemu življenjskemu ciklu, ki smo ga že mnogokrat prej zaznali pri drugih tehnologijah. Najprej je obdobje, ko visoke cene onemogočajo množično posvajanje, potem pa z nižanjem cen in večjo dostopnostjo sledi tudi izjemno strma rast prodaje. Toda ta ne more trajati večno.

Po zlatih časih neizogibne konsolidacije

Ker je obdobje "konjukture" osebnih navigacijskih pripomočkov mimo, je to pustilo sled tudi med proizvajalci. Nekateri od njih so se tako umaknili ali so postali del nekega drugega, predhodno konkurenčnega podjetja. Garmin je tako julija lani sklenil prevzem nemškega proizvajalca Navigon, pravice za uporabo blagovnih znamk Falk in Becker za izdelke in storitve navigacije je pridobilo razmeroma mlado, komaj dve leti staro podjetje United Navigations, MiTAC pa je pod svoje okrilje spravil poslovanje in blagovne znamke nekoč samostojnih podjetij Navman in Magellan Navigation.

V ospredju ostajajo trije

Trije veliki, to so Garmin, TomTom in MiTAC, tako imajo skupaj kar tričetrtinski tržni delež na trgu navigacijskih storitev. Vsem je skupno, da za svoje navigacijske naprave in storitve razvijajo lastne strojne in programske rešitve, in tudi to, da se z velikim zanimanjem vsi trije pospešeno usmerjajo tudi na vgrajene avtomobilske navigacijske sisteme. Za potrošnike bo to kvečjemu dobro, ker bo v prihodnosti verjetneje, da bo navigacijska izkušnja med vožnjo manj odvisna od samega avtomobilskega proizvajalca. Ne nazadnje pa se sodobni avtomobilski navigacijski sistemi vedno tesneje povezujejo z mobilnimi telefoni – ne le za prostoročno telefoniranje, temveč tudi za povezavo z internetom in s tem obsežnejše iskanje relevantnih krajevno odvisnih informacij ter združevanje navigacijskih prednosti obeh svetov.

Zemljevidi v napravi ali na oddaljenem strežniku

Samostojne naprave in vgrajeni avtomobilski navigacijski sistemi imajo zemljevide naložene v sami napravi, kar pomeni, da jih je zaželeno, če ne kar potrebno, nadgrajevati in si s tem zagotoviti najažurnješe podatke.

Po drugi strani se zlasti na pametnih mobilnih telefonih ponujajo storitve, s katerimi so nenehno posodobljeni zemljevidi ves čas na nekem oddaljenem strežniku in jih uporabnik vsakokrat prenese k sebi.

Toda ker gre pri tem za razmeroma velike količine podatkov, priljubljenost teh storitev močno omejujejo stroški mobilnega podatkovnega prenosa, ki so predvsem zunaj matičnega mobilnega omrežja vse prej kot zanemarljivi. Pomembno vlogo tako utegnejo imeti tudi cene, a je že zdaj vendarle mogoče pričakovati krepitev nekega hibridnega modela, pri katerem bi pogosto uporabljene zemljevide uporabnik predhodno naložil v svojo napravo, v izjemnih okoliščinah, ko bi se nepričakovano znašel na kakšnem novem kraju, pa bi zemljevide prinesel kar prek mobilnega omrežja. Ta model že zdaj ni neznan, bilo pa bi skladno tudi s poslovnim modelom, ko bi osnovne navigacijske funkcije ostale brezplačne, dodatne funkcije in podatki pa bi ostali plačljivi.