Srdjan Cvjetović

Četrtek,
6. 10. 2011,
10.43

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

navigacija

Četrtek, 6. 10. 2011, 10.43

8 let, 7 mesecev

Sprejemniki GPS

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Ko imamo podatke o svoji lokaciji in premikih, se odpirajo številni načini, kako jih lahko izkoristimo. Najbolje je, da vnaprej vemo, kaj je za nas najpomembnejša naloga.

Sprejemniki GPS so lahko samostojne naprave ali del integriranih naprav za satelitsko navigacijo. Izbira sprejemnika oziroma satelitske navigacije je odvisna predvsem od pričakovane in zahtevane oblike uporabe, a skoraj brez izjeme velja, da naj bi tisti, ki želijo podatke iz satelitov izkoristiti predvsem za iskanje poti do cilja, posegli po celoviti napravi in ne zgolj po sprejemniku.

Lažji in zmogljivejši

Obema skupinama pa je skupno, da so v zadnjem desetletju, enako kot mobilni telefoni, postali lažji in zmogljivejši.

Če so, recimo, pred 20 leti ameriškim vojakom v zalivski vojni dali ročne naprave GPS, ki so tehtale več kot 800 gramov, so danes sprejemniki težki le nekaj deset gramov, moduli za sprejem signala GPS, ki se vgrajujejo v mobilne telefone in satelitske navigatorje, pa tehtajo le kakšen gram.

V teh prispevkih se bomo omejili na naprave, namenjene vsakdanji rabi, na voljo pa so tudi profesionalne naprave večje natančnosti in cene, ki so namenjene posebnim skupinam uporabnikov, kot so gradbeniki in geodeti. Naprave za vojaško rabo pa so sploh zunaj našega dosega …

Sprejemniki za posebne namene

Sprejemniki GPS v ožjem pomenu besede še ne omogočajo navigacije, saj nimajo ustrezne podpore za digitalne zemljevide, zato pa večina teh omogoča povezavo prek brezvrvičnih tehnologij (Bluetooth) ali mobilnih omrežij do drugih naprav, ki imajo nameščene digitalne zemljevide: računalniki ter dlančniki in mobilni telefoni, ki nimajo vgrajenega čipa za sprejem signala GPS.

Ta način je primeren, kadar želimo, recimo, spremljati potek poti na velikem zaslonu v avtu, sprejemnik pa postaviti na zunanjem delu vozila, kjer je sprejem signala boljši, ali ko sprejemnik in "zaslon" nista na isti lokaciji (spremljanje in varnostni nadzor vozil iz oddaljenega nadzornega središča).

Poznamo tudi različice sprejemnikov GPS, ki na vgrajenem diskovnem prostoru vodijo dnevnik poti, tega pa je pozneje mogoče prek povezave USB ali brezvrvične povezave prenesti na računalnik za nadaljnjo obdelavo; tovrstne naprave ("logger") so primerne predvsem takrat, ko je pomembneje po končani poti vedeti, kje smo bili, kot pa med potjo izvedeti, kako kam priti.

Navigatorji tudi pod 100 evrov

Naše pozornosti bodo najbolj deležne namenske naprave, ki v enem ohišju združujejo tako sprejemnik GPS kot tudi vse tisto, kar potrebujemo, da hitro in zanesljivo izvemo, kako priti na cilj – to je namreč najpogostejše vprašanje, na katerega želimo, da nam naprave s sprejemnikom GPS odgovorijo. Če se cene sprejemnikov GPS brez dodatne funkcionalnosti v maloprodaji začnejo že pri približno 50 evrih, se pri najpreprostejših samostojnih navigacijskih naprav začnejo pri slabih 90 evrih in lahko krepko presežejo tudi desetkratnik tega zneska. Razlika v ceni gre na račun zemljevidov, morebitnih naročnin za posodobitev podatkov – predvsem zemljevidov – in storitve, kot so prometne informacije, ter dodatne strojne in programske funkcionalnosti, specifične za določeno rabo.

GPS pamet tudi za mobilne telefone

V tem delu tehnološkega sveta so do nedavnega imele monopol namenske naprave razmeroma majhnega števila proizvajalcev, a se v zadnjih letih z okrepljeno funkcionalnostjo satelitske navigacije v te vode podajajo tudi pametni mobilni telefoni. Odločitev za eno ali drugo je v veliki meri osebna odločitev vsakega uporabnika, a kljub uporabnosti mobilnih telefonov z navigacijskimi zmogljivostmi ostajajo z vidika praktičnosti – predvsem zaradi praviloma večjih zaslonov – namenske naprave za mnoge še vedno nesporno prva ali celo edina izbira.

Upoštevanje stroškov storitev in naročnin

Nakup navigacijske naprave ne pomeni nujno celotnega stroška. Od svežih zemljevidov so precej odvisni vozniki na cestah, saj se cestno omrežje spreminja in krepi, spreminja se prometna ureditev, zapirajo se mestna središča, zato je za najzanesljivejše rezultate zemljevide treba posodabljati, kar ni nujno brezplačno. Prav tako bodo tisti, ki so zelo veliko na cesti, zelo veseli ažurnih prometnih informacij. Tu je do nedavnega veljalo, da so za storitev večinoma prodajali naročnine, zdaj pa je trend, da so ob nakupu pripadajočega sprejemnika za tovrstne informacije – te se namreč večinoma posredujejo prek posebnih radijskih signalov, v nekaterih primerih pa prek mobilnih omrežij – trajne naročnine za sicer plačljive storitve že vključene v ceno. Vedno več je tudi brezplačnih servisov.

Toda tudi pri namenskih napravah moramo vedeti, da so se razvile v precej različne smeri, odvisno od tega, komu naj bi bile prednostno namenjene. Veliki proizvajalci so ob upoštevanju potreb posameznih skupin uporabnikov razvili navigacijske naprave posebej za voznike osebnih vozil, voznike tovornjakov, motocikliste, jadralce po morju in rekah ter pohodnike.