Curiosity – vesoljski raziskovalec na kolesih

570 milijonov kilometrov dolga pot

Curiosity bo 570 milijonov kilometrov dolgo pot do Marsa opravil predvidoma do avgusta 2012, ko naj bi pristal na površini oziroma v kraterju Gale, kjer bo tako kot tudi njegova precej manjša predhodnika, roverja Spirit in Opportunity, iskal sledi morebitnega življenja na planetu. Iskanje in raziskovanje naj bi trajalo predvidoma dve leti.

2,5 milijarde dolarjev vredna misija z vozilom, ki premore tudi "laserski top"

Nasa, ki je pred časom prekinila polete s človeško posadko v vesolje zaradi upokojitve raketoplanov, se zdaj osredotoča na raziskovanje vesolja brez človeških posadk. Misija roverja Curiosity bo stala 2,5 milijarde dolarjev, laboratorij na kolesih, ki je velik kot manjši avtomobil in tehta skoraj tono, pa se bo namesto iskanja sledi vode posvetil iskanju bioloških sledi morebitnega življenja. Curiosity je opremljen z desetimi orodji za zbiranje in analizo vzorcev. Ima natančno kamero, mehanično roko s svedrom, laser za razbijanje kamenja do sedem metrov daleč in kemični laboratorij. Na dan naj bi prepotoval do 200 metrov na 154 kilometrov širokem kraterju Gale, kjer znanstveniki domnevajo, da bi lahko voda v preteklosti Marsa nalagala plasti materiala do pet kilometrov visoko.

Sončne celice zamenjal jedrski pogon

Nasa se je odločila, da bo rover Curiosity namesto sončne energije poganjal jedrski akumulator na plutonij. To sicer povzroča nemalo skrbi zaradi morebitne nesreče ob izstrelitvi iz oporišča zračnih sil v Cape Canaveralu na Floridi, vendar pa Nasa zagotavlja, da je možnost uhajanja radioaktivnega plutonija v primeru nesreče le 1 proti 420.

Napredni pristajalni sistem z lebdečim žerjavom

Nov je tudi sistem pristajanja. Roverja Spirit in Opportunity sta pravzaprav treščila na površino Marsa, obdana z zračnimi blazinami, Curiosity pa bo imel precej nežnejši pristanek s pomočjo zračnega žerjava. Proti površini se bo najprej z žerjavom spuščal znotraj toplotne kapsule. Kapsula bo razpadla in pristajanje bo prevzel žerjav, ki bo s pomočjo raket lebdel nad površino in laboratorij po vrvi spustil na tla. Nato bo odletel stran in postal del zemeljskih smeti na Marsu.

Prioriteta je iskanje znakov življenja

Marsova krožnica okrog Sonca je zaradi pomanjkanja velike lune precej bolj neenakomerna od Zemljine, zato se je skozi tisočletja planet premikal bližje in dlje od Sonca, kar je povzročilo velike podnebne spremembe. Curiosity bo skušal odkriti, ali so kdaj v preteklosti tam obstajali pogoji za mikrobiološko življenje.

Spirit in Opportunity sta iskala vodo

Mars sta do zdaj raziskovala roverja Spirit in Opportunity, ki sta pristala leta 2004 in iskala predvsem sledi vode. Sprva je bilo predvideno, da bo misija trajala tri mesece, vendar se je podaljšala na sedem let. Spirit je lani ugasnil, Opportunitiy pa še opravlja delo. Oba naj bi našla sledi vode iz Marsove preteklosti.