Poklon cesti s fordom fiesto ST

Kratka videozgodba je nastala v hribih nad francosko riviero. Prepredena s čudovito zapleteno mrežo asfaltnih podlag, zaradi katerih vozniški zanesenjaki preživijo ure za zasloni računalnikov in s pomočjo spletnih zemljevidov načrtujejo dan, ko bodo tam neutrudno puščali sledi svojih pnevmatik. Velja za sanjski svet tistih, ki trdno verjamejo, da cesta živi.

Sneg, led in dež skupaj z drugimi uničujočmi dejavniki sooblikujejo, bogatijo in siromašijo njen značaj.

Živahna zaporedja levih in desnih zavojev, prekinjena s kratkimi ravnicami in popestrena s stometrskimi prepadi v vozniku aktivirajo hormone sreče. In zato se tja vrača. Včasih večkrat na leto. Samo zato, da bi spet doživel šok adrenalinskega brizga v tistem trenutku, ko je oprijem pnevmatik popustil in ga nagradil s kontroliranim zdrsom skozi naslednji ovinek. In naslednji in naslednji.

V trenutkih, ko daje, si kralj sveta, pa čeprav veš, da se bo čez nekaj minut za tabo verjetno pripeljal nov "kralj". Oba, vsi tisti, ki tam iščejo avtomobilistično nirvano, domov nosijo zgodbe, zaradi katerih se bodo vračali tudi potomci. A seveda le, če se je tudi v njihove gene prenesel zanesenjaški duh.

Vsi drugi v istih zaplatah asfalta vidijo dolgočasno sivino, tečno, polno slabosti na poti do počitniškega apartmaja. Kdaj bomo tam?

Večer pred snemanjem me je novinarski kolega dražil: "Ciril, priznaj, da bi na teh cestah še veliko bolj užival v ferrariju ali lamborghiniju." Pa ni res. Ne bi. Ne na tak način. Brez občutka krivde, da vsak trenutek tvegam preveč, ter dejstvom, da se lahko meji zmogljivosti avtomobila približam zlahka in pri relativno nizkih hitrostih.

Verjemite, da bi vozniki superšportnih avtomobilov zaradi strašanske zaloge moči, ki je v obliki eksplozivnih sunkov in pojemkov na voljo le potisk stopalke stran, dobro razmislili o norosti svojega početja, preden bi bika zagrabili za roge in se podali v smrtonosni ples s pogubo.

Drži, da tovrstni avtomobili raven doživetja dvignejo, a v resnici je tveganje preprosto preveliko, da bi iskali privlačno mejo oprijema. V ravni črti zna pospeševati vsak z vozniškim izpitom. Uspešno krotiti "petstokonjske" zveri skozi skalnata šivankina ušesa, je druga zgodba.

Na takšnih cestah se gre s ferrarijem do polovice, s hitrim malčkom pa do konca!

Torej, ko se pomembnost kilovatov razblini, vozniku ostane cesta. Avtomobil igra povezovalno vlogo in če je podvozje nastavljeno vzorno, kot na primer pri fiesti ST, ki je cliu RS mimogrede vzela naslov najbolj uživaškega športnega malčka, je doživetje lahko sanjsko, takšno, kot ga prikazuje videoprispevek.