promet
Sobota, 15. 8. 2026, 2.17
1 mesec
Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj vročina poškoduje asfalt
Asfalt pod vročinskim stresom: zakaj in kako se ceste poleti deformirajo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,41
Slovenske ceste se poleg vse obsežnejšega prometa obremenjene tudi z visokimi poletnimi temperaturami. Fotografija je simbolična.
Poletni vročinski valovi niso več izjema, temveč postajajo nova realnost. Medtem ko vozniki iščejo senco in hladnejšo kabino avtomobila, se lahko površina asfaltnega vozišča na neposrednem soncu segreje tudi na več kot 60 stopinj Celzija. Takšne temperature ne obremenjujejo le voznikov in vozil, temveč tudi samo cesto, saj vročina spreminja lastnosti asfalta in pospešuje nastanek poškodb.
Poleti marsikateri voznik opazi, da so nekatere ceste videti drugače kot spomladi ali jeseni. Na najbolj obremenjenih odsekih nastanejo kolesnice, asfalt razpoka, ponekod pa se zdi, kot da se je vozišče celo nekoliko "usedlo". Takšne poškodbe niso posledica le starosti cest ali velikega prometa, temveč tudi visokih temperatur, ki v zadnjih letih postajajo vse pogostejše in izrazitejše.
Na soncu se asfalt segreje bistveno bolj kot zrak. Če termometer kaže okoli 35 stopinj Celzija, lahko temperatura površine vozišča preseže 60 stopinj, na temnejših površinah pa tudi več. Pri takšnih temperaturah se začnejo spreminjati mehanske lastnosti bitumna, veziva, ki skupaj s kamnitim agregatom tvori asfalt. Material postane mehkejši in občutljivejši na velike obremenitve, zlasti na težka tovorna vozila.
Nastale kolesnice skrivajo številne nevarnosti
Prav zato so poleti najpogostejše vzdolžne deformacije oziroma kolesnice, ki nastajajo na najbolj prometnih cestah. Ne gre le za estetsko težavo. Ob močnem dežju se v njih zadržuje voda, kar povečuje nevarnost akvaplaninga, hkrati pa se zaradi vse pogostejših vročinskih valov pred cestnimi inženirji odpira nov izziv – kako razviti asfaltne zmesi, ki bodo bolje prenašale podnebne spremembe.
Zakaj vročina vpliva na asfalt, kako nastajajo poškodbe vozišč in kakšne rešitve razvijajo za prihodnost, razlaga Lidija Ržek z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).
Lidija Ržek, strokovnjakinja z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).
Kaj je asfalt in kako nanj vpliva vročina?
Asfalt je sestavljen iz kamnitega agregata in bitumenskega veziva, ki deluje kot "lepilo" med zrni mineralnega materiala. Bitumen je viskoelastičen material, zato se njegove mehanske lastnosti spreminjajo s temperaturo. Pri visokih poletnih temperaturah postane mehkejši, zaradi česar se asfaltna plast pod težkimi prometnimi obremenitvami lažje deformira. Čeprav so sodobne asfaltne zmesi zasnovane tako, da prenesejo širok razpon temperatur, od zimskega mraza do poletne vročine vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi predstavljajo vedno večji izziv ter zahtevajo razvoj odpornejših asfaltnih materialov.
Zakaj nastanejo deformacije vozišč?
Najpogostejša posledica visokih temperatur so kolesnice oziroma vzdolžne deformacije v smeri vožnje, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se obremenitev težkih tovornih vozil. Pri visokih temperaturah se bitumensko vezivo zmehča, zato je asfalt hitreje povržen trajnim deformacijam. K njihovem nastanku lahko prispevajo tudi neustrezno dimenzionirana voziščna konstrukcija, neustrezno izbrana asfaltna zmes, staranje materialov ali preobremenjen promet. Deformacije niso le estetska težava – ob močnem dežju se v njih zadržuje voda, kar povečuje nevarnost akvaplaninga in zmanjšuje prometno varnost.
Ali prihajajo novi materiali za odpornejše ceste?
Raziskave na področju cestogradnje so danes usmerjene v razvoj asfaltnih zmesi, ki bodo bolje prenašale visoke temperature, večje prometne obremenitve in hkrati imele manjši vpliv na okolje. Med obetavnimi rešitvami so izboljšana bitumenska veziva, modificirana s polimeri ali drugimi dodatki, optimizirane sestave asfaltnih zmesi ter uporaba recikliranih materialov, ki ob ustrezni kakovosti prispevajo h krožnemu gospodarstvu. Na ZAG-u razvijamo in preizkušamo nove materiale z naprednimi laboratorijskimi metodami ter sodelujemo pri uvajanju inovacij v prakso, saj bodo prav kakovostni materiali ključni za gradnjo cest, ki bodo kos vse bolj zahtevnim podnebnim razmeram. Razvoj naprednih materialov, redno spremljanje stanja vozišč in pravočasno vzdrževanje so ključni dejavniki, ki bodo omogočili varnejše in trajnejše ceste tudi v prihodnosti.
Ali ob vročini domačo asfaltno cesto ali dvorišče lahko zaščitimo ali ohlajamo?
Težko. V tujini so poskusili z različnimi ukrepi, ki pa niso najbolj učinkoviti: občasno hlajenje z vodo, svetlejši oziroma reflektivni premazi, posipanje. Ti ukrepi lahko začasno zmanjšajo segrevanje površine, vendar imajo omejen učinek in jih je v praksi težko dolgoročno izvajati. Najbolj učinkovito je senčenje z drevesi in izbira asfaltne zmesi z večjo temperaturno odpornostjo.
