Dacia duster kot letalska baza zračnih sil narave

Skoraj tisočletje dolga tradicija

Dokazi kažejo, da se je vez med sokolom in človekom začela v Aziji. Morda se je to zgodilo v Mezopotamiji dva tisoč let pred našim štetjem. Ali pa v Mongoliji, saj je sokol simbol starodavnih mongolskih plemen.

Ali v Indiji, saj je sokolarstvo omenjeno v starodavnem Epu o Gilgamešu. Ali pa v današnji Kirgiziji, saj so tam na skalah našli narisane podobe jezdecev s sokoli.

Kakorkoli: sokolarstvo se je začelo nekje v stepah in se tam obdržalo kot del nacionalne identitete vse do današnjega časa.

Legenda o človeku in ptiču

"Legenda pravi, da je pred več tisoč leti nekje na ravnici osrednje Azije človek ujel sokola.

Da bi spoznal duha divje ptice, ga je hranil in udomačil, nato pa izpustil na prostost.

Svoboden se je sokol dvigal vedno višje pod oblake, dokler pod seboj ni ugledal plena in ga v strmoglavem naletu ulovil. Vendar potem z ulovom ni odletel, ampak je čakal človeka, da bi ga delil z njim. Tako se je pred davnimi časi rodila umetnost in znanost sokolarstva,"

je o začetkih sokolarstva zapisano na straneh Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed.

Epska avantura med dolenjskimi in belokranjskimi griči za volanom ljudskega terenca

Na svojevrstno lovsko avanturo smo se tokrat odpravili z ljudskim terencem dacio duster. V njem je naša novinarska ekipa prek prašnih kolovozov in blatnih poljskih poti sledila slikoviti lovski druščini, ki namesto s kroglami lovi s pomočjo lovske eskadrilje letalskih sil narave.

Od blizu smo torej lahko opazovali svojevrstno simbiozo dveh lovcev, človeka in ujede. Svoje pa je spet odigral tudi avtomobil oziroma predvsem njegov štirikolesni pogon, brez katerega bi naša snemalna oprema težko tako hitro sledila zračnim manevrom enega najbolj izpopolnjenih in prilagojenih pernatih lovcev – sokola selca.

Ob tej priložnosti smo avtomobilsko tehniko postavili na preizkus in predvsem preverili, ali lahko tak novodobni športni terenec služi tudi kot mobilna zračna baza narave. Dusterjeve strešne nosilce in terensko okrasje na nosu vozila je sokol, navajen človeške družbe, hitro vzel za svoje.

Sodobna avtomobilska industrija navdih išče tudi v zmogljivostih narave

Ob opazovanju, kako prepričljivo je narava s čutili in anatomskimi prilagoditvami za lov v zraku opremila sokola, smo seveda pomislili tudi na avtomobilsko tehniko. Razvojni inženirji predvsem pri razvoju sodobnih vozniških asistenčnih sistemov nemalokrat črpajo navdih tudi iz zmogljivosti narave. Naravni plenilci namreč vidijo tudi ponoči in v megli, pri veliki hitrosti se izogibajo oviram in mnogi med njimi so tudi mojstri predvidevanja ter navigacije.

O tem smo se na terenu tokrat pogovarjali tudi z Goranom Petkovičem, sokolarjem in vzrediteljem z Dolenjske, ki nas je osupnil s podatkom o tem, kako daleč seže oster sokolov pogled: "Ravno to smo enkrat testirali v Dubaju. Sokol je vabo zagledal na razdalji 16 kilometrov."

Predstavljajte si, koliko manj nesreč bi bilo, če bi vsi vozniki videli tako ostro in reagirali tako bliskovito. Ali pa, če bi elektronski horizont avtomobila pokril in spremljal dogajanje na cesti v takem dometu ter bi se bil tako kot sokol zmožen z vidom osredotočiti na več objektov hkrati.

Dr. veterine Roman Savič nam pojasni, da je denimo kragulj zmožen v zraku loviti tudi v bolj zaprtem življenjskem prostoru, torej med drevesi in preostalimi naravnimi preprekami: "Ima bistveno krajša krila in daljši rep, kar mu omogoča hitro manevriranje."