Mitsubishi eclipse cross: preprost SUV, ki sledi tradiciji znamke

Video mitsubishi eclipse cross: V okolici Barcelone smo zbirali prve vtise.

Eclipse cross bo polariziral s svojim zunanjim videzom. Na sprednjem delu je nabit in mladostniški, zadaj pa nekoliko kupejevski in drugačen. Foto: Gašper Pirman

Poševnooki japonec, ki stavi na tradicijo in bogato poreklo

Japonci, po svetu znani kot preudarni in umirjeni poslovneži, spoštujejo tradicijo ter pot gradijo na uspešnih spoznanjih iz preteklosti, ki jih uspešno križajo s futurističnim pogledom na stvari. Enako velja tudi za Mitsubishi, ki kljub velikim spremembam ostaja zvest svoji tradiciji in sledi zakoreninjenemu bistvu znamke. Od 28. oktobra so del ogromne korporacije, v letošnjem letu lahko z zavezništvom pristanejo celo na prvem mestu kot proizvajalec z največ prodanimi avtomobili v letu 2017. In ravno z vstopom v novo združenje so Japonci pridobili veliko – nove arhitekture, znanje in pogonske sklope.

Nova znanja in po letu 1970 tudi prve začrtane globalne strategije so v podjetje prinesle velike spremembe. Netipično za japonsko znamko so ''ukradli'' glavnega oblikovalca pri Nissanu in mu naložili pomembno nalogo. Oblikovati moderen SUV, ki bo sledil oblikovnim zapovedim znamke, a bo obenem v njihovo družino prinesel svež veter. Eclipse cross je to nedvomno storil. Oblikovno svežemu križancu bi na prvo žogo lahko očitali kar nekaj podobnosti s tekmeci, toda kot celota tretji član Mitsubishijeve terenske družine deluje odraslo, brez nepotrebnega blišča, vendar z običajnimi proporci in futurističnim videzom dovolj samozavestno, da lahko odigra pomembno vlogo v izredno natrpanem segmentu.

Pionirji štirikolesnega pogona in športnih terencev

Mitsubishi se je lotil izdelave novega športnega terenca, ki spreminja podobo znamke. Kar nekoliko poetično je za Mitsubishi eclipse cross začetnik nove dobe. Pionirji razvoja športnih terencev in štirikolesnega pogona imajo za seboj bogato zapuščino, ki je tlakovala pot vsem novodobnim SUV, na to zapuščino znanja in tehnične dovršeno pa se opira tudi eclipse cross.

Oblikovni posebnež torej ne sledi le povečanim prodajnim številkam, temveč si želi predvsem slediti tradiciji, zato je ob lansiranju na voljo le ena pogonska kombinacija – 1,5-litrski prisilno polnjeni bencinski štirivaljnik, neskončnostopenjski samodejni menjalnik CVT s prednastavljenimi hitrostnimi območji simulira delovanje osmih prestav in pametni stalni štirikolesni pogon S-AWC (Super-All Wheel Control).

Na okoliških avtocestah in regionalnih cestah smo zato dodobra preizkusili Mitsubishijevega novodobnega glasnika. Poševnooki nas je presenetil s svojo držo. Spredaj izjemno prepričljiv, oster in mladostniški, zadaj pa za naš okus nekoliko preveč drugačen. A kot so pojasnili, ima tudi zadek svojo zgodbo, predvsem gre za poklon aerodinamiki. Eclipse cross želi biti do neke mere križanec s kupejevsko prirezano streho, a ker je morala oblikovalska ekipa ohraniti uporabnost in prostornost zadnje klopi, so nekoliko prirezali zadnje steklo. S tem so ubili dve muhi na en mah, povečali so preglednost nazaj, znatno izboljšali aerodinamiko in navsezadnje dolgočasen zadek po videzu ločili od številnih konkurentov.

S skoraj 19 centimetri oddaljenosti od tal in stalnim štirikolesnim pogonom bo navdušil marsikatero aktivno družino, ki se ne boji blatnih kolovozov in neurejenih poti. Foto: Gašper Pirman

Zadnja klop se lahko pomika naprej in nazaj za 20 centimetrov, ima devet nastavitev naklona in je deljiva v razmerju 60:40. Foto: Gašper Pirman

Outlanderjeva osnova, a bistveno manjše dimenzije

Eclipse cross si kar nekoliko presenetljivo zdaj že precej zastarelo arhitekturo deli z večjim outlanderjem, a je od njega krajši za slabih trideset centimetrov. Zaradi svojih genov vsekakor ni športnik, kar je dokazal na zavitih cestah v okolici Barcelone, vendar nam je vrnil z udobjem, uglajenostjo in tihim delovanjem novega bencinarja. Če ignoriramo zaganjanje neskončnostopenjskega menjalnika pri nekoliko hitrejšem pospeševanju, se je novi prostorninsko manjši agregat resnično izkazal s svojo mirnostjo. 120 kilovatov je povsem dovolj za vsakodnevne potrebe, a nekoliko zahtevnejših voznikov vsekakor ne bo navdušil. Nos bi lahko zavihali tudi vozniki, ki jim vsak privarčevan liter polepša dan. Na približno 150 kilometrih smo kar nekoliko presenetljivo pogledovali števec za povprečno porabo goriva, saj se je ta v običajnih razmerah gibala med osmimi in devetimi litri.

Elektronsko nadzorovan štirikolesni pogon ima na voljo tri programe Auto, Snow in Gravel. V osnovni, avtomatski postavitvi na zadnji kolesi prek sklopke in odprtega diferenciala vseskozi prenaša vsaj 20 odstotkov navora. V ekstremnih razmerah ga lahko prenese do 45 odstotkov, v načinu sneg je sistem na zadnji kolesni par zmožen prenesti do 55 odstotkov navora, v načinu pesek pa do 60 odstotkov. Za razmeroma nevtralne vozne lastnosti poskrbita še zadnje večtočkovno vpetje preme in sprednje Macphersonovo vpetje.

Šele proti koncu leta prihaja dizel

Za zdaj je motorna paleta precej osnovna, saj jo sestavlja le 1,5-litrski bencinski agregat. Kmalu po novem letu bosta na voljo še različica s pogonom na sprednji kolesni par in ročni šeststopenjski menjalnik. Proti koncu leta 2018 bo na voljo še 2,2-litrski dizelski agregat, ki je trenutno še v razvoju in bo edini opremljen izključno z osemstopenjskim klasičnim samodejnim menjalnikom.

Preprosta zasnova potniške kabine bo navdušila predvsem tradicionalne kupce, ki cenijo ergonomijo in preprosto uporabo. Večopravilna enota ne pozna navigacije, voznik jo mora preslikati na zaslon prek pametnega mobilnika. Foto: Gašper Pirman

Zadnja klop bo z 20-centimetrskim pomikom osrečila predvsem družine

Prvi vtis, ko sedeš za volan, prinaša mešane občutke. Veliko je trde plastike, ki jo popestrijo nekateri dobrodošli dodatki. Precejšnje število stikal sporoča, da gre za dobro opremljen avtomobil s konservativno in umirjeno zasnovo, ki bo všeč predvsem družinam in nezahtevnim kupcem. Spet lahko potrdimo, da armaturna plošča in vse pritikline sledijo tradiciji znamke. Spodnji del je namenjen upravljanju, zgornji nadzoru, hvalimo pa dobro ergonomijo.

Za sodbo kontrolerju, občutljivemu na dotik, na osrednjem grebenu moramo prevoziti kakšen kilometer več, a prvi vtisi so mešani. Rešitev je spodbudna, a uporaba vsaj v nekaj poskusih prepočasna. Veliko bolj navdušita prostornost na zadnji klopi in za 20 centimetrov pomična zadnja klop, ki ima nastavljiv naklon med 16 in 32 stopinjami ter devet različnih položajev. Ko je bil voznikov sedež nastavljen po nas, je bilo zadaj predsedniško veliko prostora. Skoraj ležali smo lahko, v naslednjem trenutku pa klop potisnili do konca naprej in kar naenkrat bi zadaj lahko sedeli le otroci. Ob tem se v prtljažniku kljub do konca naprej potisnjeni klopi ustvari razmeroma skromen prostor. V osnovni postavitvi klopi meri le 341 litrov, poveča pa se lahko na 448 litrov.

Eclipse cross je na testu Euro NCAP osvojil pet zvezdic. Foto: Gašper Pirman

Drzna ploščica, občutljiva na dotik, je novost, ki pa na prvo žogo ni prepričala. Foto: Gašper Pirman

Elektronsko nadzorovan štirikolesni pogon ima tri načine vožnje - Auto, Snow in Gravel. Foto: Gašper Pirman