nesreča
promet
Sobota, 9. 3. 2019, 18.03
5 let, 9 mesecev
Vinjeni vozniki: problem so starejše generacije, ne mlajše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,90
50
Lani je prometno nesrečo povzročilo 1.486 vinjenih voznikov, letos pa v dobrih dveh mesecih 238.
Potem ko je vinjen voznik na Dunajski cesti v Ljubljani do smrti zbil dva pešca, se ponovno postavlja vprašanje, kako izkoreniniti kulturo vožnje pod vplivom alkohola in kaj je potrebno, da se tovrstne nesreče ne bi več dogajale. Brane Küzmič, dolgoletni inštruktor in učitelj varne vožnje, pravi, da so problem starejši vozniki, čemur pritrjuje tudi statistika. Mladi ga na drugi strani pozitivno presenečajo.
Na varnost na cesti pomembno vpliva tudi življenjski slog voznika. Čezmeren stres in utrujenost sprožita slabšo zbranost in posledično povzročanje napak, ki so v marsikaterem primeru na žalost usodne.
Včeraj ponoči je 33-letnik v Ljubljani povozil dva pešca. Vinjeni voznik ni upošteval signalizacije in je na Dunajski cesti zapeljal čez rdečo luč. Pešca sta za njegovo napako plačala z življenjem, voznik pa je pobegnil, a so ga policisti hitro izsledili in prijeli.
Vožnja pod vplivom alkohola ostaja med najpogostejšimi vzroki za najhujše prometne nesreče, ki se dogajajo še zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje po nasprotnem voznem pasu, uporabe mobilnih tehnologij med vožnjo, vožnje pod vplivom zdravil in drugih poživitvenih substanc.
Lani 91 smrti, letos v dveh mesecih in pol že 21
Po podatkih Generalne policijske uprave je bilo lani na slovenskih cestah v prometnih nesrečah udeleženih 33.344 oseb, od tega se je 91 primerov končalo s smrtnim izidom. V dobrih dveh mesecih letošnjega leta je bilo v nesreče vpletenih skupno 4.635 ljudi, 21 oseb je umrlo. Slovenija je s temi številkami nekje v povprečju Evropske unije.
Policija vodi tudi statistiko alkoholiziranih povzročiteljev: lani je prometno nesrečo povzročilo 1.486 vinjenih voznikov, letos pa v dobrih dveh mesecih 238.
Pijani vozniki seveda niso le težava slovenskih cest. Omenimo, da sta pred kratkim prav zaradi tega umrla 67-letni srbski pevec Šaban Šaulić in član njegove skupine, 43-letni klaviaturist Mirsad Kerić.
Število umrlih peščev glede na leto
Problem so starejše generacije, ne mlajše
Brane Küzmič pravi, da je bilo v preteklosti v primerjavi z danes alkoholiziranih voznikov na naših cestah neprimerno več.
Poraja se torej vprašanje, zakaj smo - kljub vsem kampanjam, ki ozaveščajo in izobražujejo voznike o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in substanc, ter obveznim tečajem varne vožnje - še vedno priča tragičnim zgodbam, v katerih usodo nedolžnih ljudi krojijo odločitve neodgovornih voznikov.
Brane Küzmič, dolgoletni inštruktor in učitelj varne vožnje, pravi, da je bilo v preteklosti v primerjavi z danes alkoholiziranih voznikov na naših cestah neprimerno več.
"Pred desetletji, ko sem začel tečaje varne vožnje in so bili ti organizirani kot prostovoljni tečaji ter za voznike, ki so izgubili izpit, sem imel priložnost delati z vinjenimi vozniki," pravi sogovornik in dodaja, da je šlo večinoma za pripadnike starejših generacij. "Ničkolikokrat se je zgodilo, da je bila tretjina prisotnih na tečaju že v zgodnjih jutranjih urah vidno opitih."
Pristojnosti, da bi jih zavrnil, ni imel, saj zakon veleva, da morajo biti na tečaju - ne glede na svoje fiziološko stanje - prisotni. Hkrati omeni, da so v nekaterih primerih med predavanji ti ljudje v zadnjih klopeh dremali in zamudili večino izobraževanj.
Sam pravi, da se je vozniška kultura pri mlajših generacijah v primerjavi s starejšimi popravila. Po njegovem mnenju so mlajši vozniki odgovornejši.
"Pred leti, ko sem začel tečaje varne vožnje, sem imel priložnost delati z vinjenimi vozniki," pravi Brane Küzmič. Dodaja, da je šlo po njegovi oceni večinoma za starejše od 45 let. "Ničkolikokrat se je zgodilo, da je bila tretjina prisotnih na tečaju že v zgodnjih jutranjih urah vidno opitih."
Kazenske točke zaradi alkohola lahko izbrišete
Poleg tega, da morajo na tečaj usposabljanja vozniki začetniki, so ti zakonsko predpisani tudi za voznike povratnike z namenom izbrisa kazenskih točk, katerih največje dovoljeno število je 17 (z 18 kazenskimi točkami nastopi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja).
Izbris kazenskih točk je mogoč enkrat v treh letih, če se imetnik vozniškega dovoljenja prostovoljno udeleži programa usposabljanja za varno vožnjo, zdravstvenega pregleda s svetovanjem ali rehabilitacijskega programa, razlagajo pri AMZS.
"Če so kazenske točke pridobljene zaradi alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, jih lahko vozniki izbrišejo tako, da se udeležijo kontrolnega zdravstvenega pregleda in po napotilu zdravnika koncesionarja opravijo nadaljnjo obveznost," dodajajo.
Küzmič: Vozniška kultura se je pri mlajših popravila, pri starejših ne
Küzmičeva opažanja potrjuje AMZS-jeva analiza prometnih nesreč od leta 2001 do leta 2018 po starostnih skupinah. Število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi vozniki upada, se pa zato povečuje v starostnih skupinah od 45 let naprej.
Razlog za to, da je manj vinjenih voznikov med mlajšimi generacijami, Küzmič vidi predvsem v skupinskih vožnjah, za katere se med seboj dogovorijo prijatelji. "Prijetno me presenečajo mladi s svojimi odgovornimi načini prevažanja v času pitja. Dogovori, da je v skupini vsaj eden, ki na večer zabave ne bo pil, so dobra ideja za povečanje varnosti."
Kako je s povratniki v prometu?
Ali je pri tistih, ki morajo zaradi različnih razlogov prekoračitve kazenskih točk ponovno na tečaj varne vožnje, mogoče zaznati obžalovanje?
Julija Pelc, izvajalka psihosocialnih delavnic v AMZS-jevem Centru varne vožnje na Vranskem, odgovarja, da je odziv pri voznikih različen. Kot pravi, je povezan predvsem z njihovo osebnostno zrelostjo in sposobnostjo prevzemanja odgovornosti za lastna ravnanja ter z razumevanjem tega, kakšne posledice bi lahko njihova dejanja povzročila.
Odnos povratnikov na tečaju varne vožnje je različen, pravi Julija Pelc z AMZS. Odvisen je predvsem od osebnostne zrelosti in sposobnosti prevzemanja odgovornosti za lastna ravnanja ter razumevanja tega, kakšne posledice bi lahko njihova dejanja povzročila.
Izpostavi tudi pomen okoliščin, na podlagi katerih vozniki pridobijo kazenske točke, in odnosa policistov, ki so opravljali morebiten nadzor. Dodaja, da je med povratniki nekaj takih, ki namenijo veliko sredstev izbrisu kazenskih točk, niso pa pripravljeni slediti pravilom v prometu, saj se nočejo odpovedati lastnemu užitku ali pa opustiti vzorcev delovanja v poslovnem svetu (hitra odzivnost, več nalog v krajšem času, takojšnja dostopnost prek telefona). Tako varnost v prometu zanemarijo na račun poslovne uspešnosti, kakor jo razumejo sami.
Je to ukrep, ki bi končno preprečil marsikatero prerano smrt?
V Sloveniji smo po mnenju AMZS na področju prometne varnosti naredili korak naprej, k čemur so pripomogli boljša infrastruktura in varnejša vozila. Vendar pa pozivajo k strožjemu nadzoru pri preverjanju alkoholiziranosti.
Küzmič pravi, da bo potrebna strožja zakonska omejitev za vožnjo pod vplivom alkohola. "V številnih državah velja nič promilov, pri nas ne," pravi in dodaja, da bo tudi v Sloveniji prej ali slej potrebna zakonska ureditev za vožnjo brez alkohola, "kar pa še ne pomeni, da jo bodo vsi spoštovali".
Tako kot inštruktor tudi na AMZS podpirajo spremembo zakonodaje, da bi bila že sama vožnja pod vplivom alkohola strožje sankcionirana. Namesto kot prekršek naj se obravnava kot kaznivo dejanje.
Ne samo alkohol, ampak tudi uporaba telefona
V več kot tretjini držav v Evropi je telefoniranje med vožnjo prepovedano, ne samo s telefonom, temveč tudi s slušalkami Bluetooth.
Po mnenju AMZS in Küzmiča sta poleg vožnje pod vplivom alkohola problematična še prehitra vožnja in uporaba mobilnih telefonov, o čemer se - vsaj v primerjavi z alkoholom - govori manj.
"Več bo treba narediti na področju uporabe mobilne telefonije med vožnjo. V več kot tretjini držav v Evropi je telefoniranje med vožnjo prepovedano, ne samo s telefonom, temveč tudi s slušalkami Bluetooth," pove inštruktor in razloži, zakaj.
"Če imamo telefon v roki, je reakcijski čas možganov več kot dve sekundi. Med telefonskim klicem nisi osredotočen na cesto, ampak na pogovor, zato sta dve sekundi premalo za preprečitev nesreče."
Država bi s postavitvijo dirkališč zagotovila večjo varnost na cestah, meni Küzmič.
Namesto divjanja po cesti jim zgradimo dirkališča
Kljub vsem naštetim razlogom sta še vedno glavni razlog za nesreče neprilagojena hitrost in objestno divjanje po cestah. Za preprečitev tovrstnih nesreč Küzmič predstavi idejo o poligonih in dirkališčih.
"Vozniki z boljšimi avti včasih občutijo željo po hitrejši vožnji, zato ogrožajo preostale udeležence v prometu." Nadaljuje, da bi država s postavitvijo dirkališč neposredno zagotovila večjo varnost na cestah.
Vozniki, željni hitrosti, bi se namesto za divjanje na cestah lahko odločili za umik na za to urejene steze, kjer bi bila na voljo tudi nujna medicinska pomoč. S tem bi imeli priložnost preizkusiti meje vzdržljivosti svojega avtomobila. Kot primer dobre prakse izpostavi Hrvaško, kjer imajo tovrstna dirkališča razprodana kar vse leto.
Omenimo, da so v Gaju na Dolenjskem predlani začeli postavljati avtomobilsko dirkališče. Več v članku Slovenija dobila avtomobilsko dirkališče, ki pa mu izzivov za preživetje ne manjka.
50