Požvižgajo se na prepoved: policija ima podatke

Če je bil tovornjak na levem voznem pasu na slovenski avtocesti še v lanskem letu pogost pojav, se je marsikaj spremenilo v letošnjem letu. Ne le, da je zaradi epidemije manj prometa, tudi prepoved prehitevanja tovornjakarjev na avtocesti A1 ima svoj učinek. Čeprav se še vedno zgodi, da tovornjakarji ne upoštevajo prepovedi, je prekrškarjev vedno manj. Na policiji so pritrdili našemu opažanju in tudi oni z vsakim dnem opazijo manj nepravilnih prehitevanj.

Do konca marca kaznovali 301 voznika

Do 15. januarja je bilo na avtocesti le nekaj odsekov s tako prepovedjo prehitevanja. Glede na veliko količino tovornjakov med Primorsko in Štajersko je ta prepoved že od prvih napovedi odpirala nekaj vprašanj, tudi pomislekov, predvsem pa ta prepoved zahteva tudi od voznikov osebnih avtomobilov nekaj prilagajanja.

Vozniki tovornjakov lahko po voznem pasu peljejo s hitrostjo do 90 kilometrov na uro. Tovornjaki v tranzitu so različni in med njimi marsikateri – morda starejši in izdatno naloženi – te hitrosti sploh ne morejo doseči. Za njim bi se ob prepovedi prehitevanja lahko ustvarila kolona tovornjakov, ki se vsaj po navadi ne ozirajo na varnostno razdaljo. Manj od 90 kilometrov na uro po avtocesti pelje tudi kakšen starejši kombi in žal tudi avtomobil. To je sicer teoretičen scenarij, ki ne bo vsakdanji, a se zagotovo lahko zgodi.

''Ukrep prepovedi prehitevanja tovornih vozil je bil po našem mnenju dobro sprejet in v prvih tednih po uveljavitvi tudi dobro spoštovan. K temu sta pripomogla predvsem dobra medijska kampanja in poostren nadzor. V zadnjem obdobju nadzorniki prometa ugotavljajo, da so kršitve pogostejše, kar daje slutiti, da je obseg nadzora nekoliko manjši. Gre namreč za značilno vzročno povezavo – več nadzora pomeni manj kršitev. Pričakujemo, da bo stanje po začetku delovanja avtocestne policije še bolje,'' so nam odgovorili na Darsu.

Ko bo konec epidemije, se lahko pojavijo težave

''Količina skupnega prometa v tem trenutku res ni na ravni iz leta 2019, je pa v zadnjem obdobju (pred zaprtjem države) število tovornih vozil že preseglo vrednosti iz leta 2019. To pomeni, da nekateri parametri nakazujejo, da bo ukrep prepovedi prehitevanja, tako kot smo pričakovali, ustrezen tudi ob gostejšem prometu,'' pravijo na Darsu.

Za zdaj zaradi manjše obremenjenosti naše glavne prometne ceste daljše kolone tovornih vozil še ne pomenijo velikih težav, a bi se ob jutranjih konicah lahko hitro pojavile. Vozniki osebnih vozil, ki bodo uporabljali prehitevalni pas, se bodo morali pravočasno pripraviti na zapuščanje avtoceste, zlasti če bo na voznem pasu večje število tovornih vozil. Lahko se namreč zgodi, da bo na voznem pasu med dvema tovornima voziloma premalo prostora, da bi lahko osebno vozilo varno zapeljalo s prehitevalnega na vozni pas, posledica bo zaviranje na prehitevalnem pasu, kar lahko povzroči nalet drugih vozil.

Težave lahko pri počasnih ali neodločnih voznikih nastanejo tudi pri vključevanju na avtocesto. Na slovenskih avtocestah je vsakdanji pojav, da voznik le po nekaj metrih vožnje po vključevalnem pasu z bistveno premajhno hitrostjo zapelje na avtocesto in s tem ovira voznike, ki prihajajo po levem in s tem desnem pasu. Ti vozniki bodo morali biti še bolj pozorni pri vključevanju na avtocesto, saj bodo v času veljavnosti prepovedi prehitevanja tovorna vozila uporabljala le vozni pas. Premajhna varnostna razdalja med tovornjaki pa bi lahko takšnega voznika še dodatno prestrašila in na avtocesto se bo vključil še nevarneje in še bolj na silo.

Še vedno pogost pojav na slovenskih avtocestah, a stanje se je izboljšalo. To ne potrjujeta le policija in Dars, tudi sami smo opazili manj prehitevanja tovornjakarjev. Foto: Gašper Pirman

Avtocestna policija bo skrbela za varnost na slovenskih avtocestah

V prenovljeni stavbi nekdanje prometne policije v Postojni so pred dnevi uradno odprli prostore Uprave avtocestne policije. Znotraj uprave bo usklajeno delovalo pet specializiranih enot, in sicer Ljubljana, Celje, Maribor, Koper in Novo mesto, ki bodo s stalno prisotnostjo na avtocestah pokrivale območja ene ali več policijskih uprav.

Avtocestna policija bo delovala kot nova notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave. Ljubljanska enota, ki bo imela odslej svoj sedež v Postojni, že začenja delo, začetek delovanja preostalih enot v Celju, Mariboru, Kopru in Novem mestu pa je predviden 1. maja prihodnje leto. S finančnimi sredstvi bo delo avtocestne policije podprl tudi Dars.

''Intenzivno obveščanje tujih avtoprevoznikov je bilo predvsem ob spremembi prometnega režima (prek družbenih omrežij Twitter in Facebook, obvestili smo tuja veleposlaništva, tuje avtoklube, avtoprevozniške zbornice, upravljavce cestninskih cest po Evropi …), po tolikšnem času pa se upravičeno pričakuje tudi, da bodo vozniki upoštevali predpisano prometno signalizacijo, ki je zdaj glavni vir njihovega informiranja,'' so še sklenili pri Darsu.