Gregor Pavšič

Četrtek,
15. 6. 2017,
11.46

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7

9

Natisni članek

Natisni članek

promet promet telefoniranje med vožnjo varnost avtomobilov

Četrtek, 15. 6. 2017, 11.46

7 let, 1 mesec

Za telefoniranje med vožnjo poleg globe 120 evrov tudi tri kazenske točke?

Telefon med vožnjo zelo nevaren ali ga držimo v roki ali pa govorimo prostoročno

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7

9

Nevrološka raziskava vpliva telefoniranja na zbranost voznika nazorno kaže na bistveno zmanjšano sposobnost varne vožnje. To velja tudi v primeru prostoročnega sistema telefoniranja, ki pa ga zakonodaja dovoljuje. Popolna prepoved telefoniranja je nerealna, zato bodo realno neodgovornost voznikov reševali asistenčni sistemi.

Pogovor prek telefona bolj obremeni možgane kot pogovor s sopotniki v vozilu in vpliva na koordinacijo gibov, vidno zaznavo, spomin in podobno. | Foto: Gregor Pavšič Pogovor prek telefona bolj obremeni možgane kot pogovor s sopotniki v vozilu in vpliva na koordinacijo gibov, vidno zaznavo, spomin in podobno. Foto: Gregor Pavšič

Zelo pogosto voznika med vožnjo zmotijo tudi sporočila SMS. | Foto: Gregor Pavšič Zelo pogosto voznika med vožnjo zmotijo tudi sporočila SMS. Foto: Gregor Pavšič Agencija za varnost v prometu (AVP) je s podjetjem BLCKB izpeljala znanstveno analizo vpliva telefoniranja med vožnjo na osredotočenost voznika ter posledično zmanjšanje prometne varnosti na slovenskih cestah. Ugotovitve pod vprašaj postavljajo tudi veljavno slovensko zakonodajo in obenem izpostavljajo pomen razvoja tehnologij samodejne vožnje v prihodnosti. Več kot očitno je, da bo problematiko vozniške osredotočenosti na cesti realno učinkoviteje izboljšala šele ta.

Vpliv na tisti del možganov, ki skrbijo za vidno zaznavo

"Telefoniranje med vožnjo močno vpliva na tisti del možganov, ki skrbi za voznikovo vidno zaznavo in koordinacijo v prostoru. Možgani sicer gledajo, toda dejansko ne vidijo," slikovito razlaga analitik Jurij Dreo. Čeprav te konkretne raziskave niso izpeljali, pa predvidoma med ročnim in prostoročnim telefoniranjem bistvenih razlik ni. Telefoniranje namreč ne vpliva na dele možganov, ki skrbijo za telesne gibe. Ne glede na to, ali telefon držimo v roki ali ne, nam pogovor jemlje velik del zbranosti in v nevarni meri obremenjuje naše možgane.

Raziskavo je v realnem prometu opravilo 18 prostovoljcev. V 20 minutah vožnje so prejeli tri sporočila SMS, tri telefonske klice in tri sporočila prek družbenih omrežij. Na vsa so se morali odzvati. | Foto: Gregor Pavšič Raziskavo je v realnem prometu opravilo 18 prostovoljcev. V 20 minutah vožnje so prejeli tri sporočila SMS, tri telefonske klice in tri sporočila prek družbenih omrežij. Na vsa so se morali odzvati. Foto: Gregor Pavšič

Raziskavo so opravili s pomočjo 18 prostovoljcev, ki so pod nadzorom učitelja vožnje peljali v realnem prometu. V razmaku 20 minut so dobili tri kratka sporočila SMS, tri telefonske klice in tri sporočila prek družbenih omrežij. Na vse so se morali odzvati, električno aktivnost oziroma valove v njihovih možganih pa so medtem merili s posebnimi senzorji na kapi. Prejeti podatki so očitno pokazali na znatno povečano obremenjenost določenih delov možganov.

Bo telefoniranje med vožnjo postalo hujši prekršek?

Prostoročno telefoniranje slovenska zakonodaja dovoljuje. V modernih avtomobilih je pametni telefon preprosto povezati z infozabavnimi vmesniki ter se tako pogovarjati prostoročno.

AVP bo izsledke predstavila tudi pristojnemu ministrstvu za infrastrukturo. Telefoniranje med vožnjo bi radi kategorizirali kot hujši prekršek, zaradi katerega bi poleg zdajšnje globe 120 evrov dobili še vsaj tri kazenske točke. Naše sosednje države so namreč že aktivneje posegle v nadzor telefoniranja med vožnjo. Kdor v Italiji tak prekršek stori dvakrat, ostane brez vozniškega dovoljenja, poudarja direktor APV Igor Velov.

"Bilo bi prezgodaj govoriti o vplivu naše raziskave na veljavno zakonodajo. Nečloveško bi bilo z zakonom prepovedati telefoniranje v celoti. Zavedati se moramo tudi ritma našega vsakdana in vse to vzeti v obzir. Na koncu je največ odvisno od presodnosti vsakega voznika. Telefoniranje med vožnjo mora v javnosti postati nedopustno dejanje," je povedal Velov.

Na slovenskih avtocestah je veliko naletov, ki so očitno posledica premajhne zbranosti voznikov. Kolikokrat je krivo telefoniranje? | Foto: DARS/zajem zaslona Na slovenskih avtocestah je veliko naletov, ki so očitno posledica premajhne zbranosti voznikov. Kolikokrat je krivo telefoniranje? Foto: DARS/zajem zaslona

Moderni avtomobilski sistemi danes na cesti že rešujejo življenja

Če torej zakonodaja realno ne bo mogla v celoti prepovedati telefoniranja med vožnjo, se zdi rešitev predvsem v delni samodejni vožnji. Na avtocestah znajo moderni avtomobili že danes peljati samodejno, prek asistenčnih sistemov (front assist, line assist) opozarjati in tudi samodejno zavirati ob nevarnosti naleta ali pa popraviti smer, ko voznika nenamerno zanese proti drugemu prometnemu pasu. Taka tehnologija že danes na slovenskih avtocestah rešuje življenja, v prihodnjih letih pa lahko na tem področju pričakujemo še precej večji napredek.

Koliko nesreč na slovenskih cestah povzroči telefoniranje med vožnjo, pristojni ne vedo. Zaradi varnosti osebnih podatkov namreč preiskovalci dostopa do podatka, ali je voznik v času nesreče telefoniral, nimajo. Velov poudarja, da jih ne zanima, koga so klicali, temveč je pomembna le morebitna aktivnost s telefonom. Okoliščine določenih nesreč, ko nekdo sredi belega dneva spregleda stoječo kolono in trči vanjo, očitno kažejo na vpliv uporabe telefona.