Umetno gorivo, ki ga želi Nemčija: katere so prednosti in slabosti?

Sintetična goriva, o katerih aktivni deležniki pri preobrazbi avtomobilske industrije dolgo niso veliko govorili, so se zadnje dni znašla v središču odločanja Evropske unije o alternativnih pogonih v prihodnosti. Ta teden bi morali izpeljati glasovanje držav članic, a je Nemčija svoj glas za napovedano strategijo, ki po letu 2035 predvideva le še prodajo novih avtomobilov brez toplogrednih izpustov, pogojevala z vključitvijo e-goriv.

Ta izdelajo tako, da iz ozračja posrkajo ogljikov dioksid (CO2) in ga spojijo z vodikom, ki ga pred tem izdelajo z obnovljivo oziroma brezogljično elektriko. Ker pri proizvodnji iz ozračja odstranijo del CO2, je nato tudi izpust ob delovanju motorja nevtraliziran.

Prvi začetki serijske proizvodnje e-goriv v Čilu Foto: Porsche

Kdo podpira e-goriva?

Med zagovorniki e-goriv sta Nemčija in Italija, prav tako pa tudi številni dobavitelji in naftna podjetja. Med zagovorniki so tudi nekateri avtomobilski proizvajalci, na primer Porsche in Mazda. BMW je prav tako v zagonsko podjetje Prometheus Fuels, ki se ukvarja s e-gorivi, vložil 12,5 milijona dolarjev. A obenem je v klasične električne pogone vložil več milijard dolarjev.

Proizvajalci, kot sta Volkswagnov koncern in tudi Mercedes-Benz, so vse moči usmerili v klasično elektrifikacijo. Japonska Toyota stavi na več različnih pogonov in tudi vodik. Tako z namenskimi avtomobili za ta pogon kot tudi za pogonsko gorivo za klasične motorje. Ta rešitev je za zdaj sicer še na prototipni ravni. Tudi proizvodnjo e-goriv so v Čilu, kjer projekt podpira Porsche, začeli šele predlani. Tam bi lahko letno proizvedli 550 milijonov litrov e-goriva.

Ključna prednost je ohranitev motorja na notranje zgorevanje, kakšne so slabosti?

Prav proizvodnja e-goriv skeptike najbolj moti. Proizvodnja je namreč za zdaj zelo draga in predvsem energijsko potratna. Za proizvodnjo domnevno potrebujejo petkrat toliko obnovljive elektrike kot za pogon klasičnega električnega avtomobila. Nasprotniki ideje opozarjajo, da bi bilo e-goriva za razogljičenje bolj smiselno uporabiti tam, kjer je baterijsko tehnologijo težje uvesti, tak primer so na primer letala in ladje. Na drugi strani bi e-goriva tudi po letu 2035 omogočila prodajo novih avtomobilov s klasičnimi motorji, ki bi torej imeli brezogljično gorivo, ob tem pa ne bi potrebovali velikih baterij.