Suzuki vitara, od pionirja do zrelega člana tudi na naših cestah

Vitara: tri generacije, 27 let, 190 držav in 2,87 milijona prodanih primerkov

Z vseh zornih kotov je Suzukijeva vitara svetovna uspešnica, ki je v veliki meri postavila znamko Suzuki na zemljevid vseh trgov, pomembnejših in manj pomembnih. Predstavljena leta 1988 se je na trgih znašla ravno v pravem, primernem času za takšne vrste novost.

Njene tri generacije so bile dovolj uspešne, da so vsaj osem let zdržale na trgu (najdlje je bila v prodaji prva generacija – kar deset let), kar je opazno več, kot smo navajeni pri japonskih avtomobilih.

Po novem s sodobnimi sistemi, tudi varnostnimi

Pionir med malimi športnimi terenci leta 1988 je z novo, 4. generacijo postal resen član v druščini sebi podobnih v razredu, ki po prodaji izjemno narašča.

Vitara je dobila, med drugim, sistem samodejnega zaviranja, aktiven (radarski) tempomat, pripomoček za parkiranje (spredaj in zadaj, ob tem pa še kamera), pripomoček za speljevanje v klanec, sistem nadzorovane hitrosti pri strmih spustih (deset kilometrov na uro, namenjeno slabim podlagam) in sodoben štirikolesni pogon allgrip s sredinsko sklopko haldex.

Štirikolesni pogon s sredinsko sklopko haldex

Gre za znan princip varčnega in učinkovitega štirikolesnega pogona. V normalnih razmerah (pod kolesi) motor žene le sprednji kolesni par, ko pa elektronika prek tipal zazna zdrs na teh kolesih, z vklopom sklopke haldex navor prenese tudi k zadnjim kolesom.

Voznik lahko izbira med običajnim, zimskim ali športnim programom delovanja pogona, za zelo slabe razmere pod kolesi pa lahko pogon tudi zaklene – takrat motor ves čas poganja vsa štiri kolesa.

Bencinski in turbodizelski motor z enako močjo

Mehanika je povzeta po modelu SX4 S-cross, kar pomeni tudi, da sta na voljo dva motorja enake prostornine in največje moči.

Tako bencinski kot turbodizelski ima 1,6 litra delovne prostornine in največjo moč 88 kilovatov, seveda pa je med njima občutna razlika v navoru.

Za vožnjo po običajnih cestah bo bencinski brez dvoma zadovoljil, kdor se bo podal z urejenih cest in se preizkusil v (nežni) terenski vožnji, pa bo brez dvoma posegel po turbodizlu.

V tem primeru je škoda le, da je turbodizel na voljo šele v tretjem paketu opreme, vitara z njim pa zato občutno dražja.

Več možnosti prilagajanja osebnemu okusu

V osnovi je vitara sicer gnana le spredaj, štirikolesni pogon je serijski le v najdražjem paketu opreme elegance top. Poleg štirih osnovnih paketov pa so pri Suzukiju za vitaro, ki se sicer spogleduje z mlajšimi kupci kot družinsko naravnani SX4 S-cross, pripravili še nekaj paketov in dodatkov za prilagoditev videza osebnemu okusu.

Najbolj opazni sta možnosti panoramskega strešnega okna in dvobarvne karoserije, pri kateri je streha s stebrički obarvana v belo ali črno. Sledijo dodatni paketi, ki oplemenitijo zunanji videz (tu se kupec lahko odloči tudi za rahlo terenski ali za urbani videz) in notranjost, kjer so na izbiro barvni dodatki in dve vrsti osrednje (analogne) ure – običajna ali z japonskimi številkami (kanji).

Turbodizel opazno dražji ker …

Morda bo marsikoga razveselil podatek, da je vitara cenejša od modela SX4 S-croos. Najcenejša po ceniku, bencinsko gnana 1.6 VVT comfort, stane 14.500 evrov, s štirikolesnim pogonom pa 2.300 evrov več.

Dizel je žal na voljo šele s tretjim paketom opreme in temu primerno dražji – 1.6 DDiS Elegance namreč stane 20.600 evrov, v štirikolesno gnani izvedbi pa 22.900 evrov. Za dvobarvnost karoserije bo treba doplačati 800 evrov, a je ta na voljo šele z drugim paketom opreme in v kombinaciji s kovinsko barvo (400 evrov).

In čeprav se zdi osnoven paket opreme že spodoben, je drugi (premium, 1.900 evrov dodatka) zanimiv predvsem zaradi sedempalčnega osrednjega zaslona, a tudi zaradi aluminijastih platišč, dodatno zatemnjenih šip zadaj, ogrevanih zunanjih ogledal, v usnje odetega volanskega obroča z gumbi za avdiosistem in tempomat, samodejne klimatske naprave, tempomata in omejevalnika hitrosti, ogrevanih sprednjih sedežev in dnevnih luči v tehniki LED ter – če izberete štirikolesni pogon – radarskega tempomata, sistema za nadzorovano hitrost spusta in sistema samodejnega zaviranja.