Pod Londonom zakopanih tisoč bagrov, multimilijonarjem zanje ni mar

Dovoljeno graditi le pod zemljo

Britanska zakonodaja v prid ohranjevanja arhitekturne integritete glavnega mesta preprečuje zunanje dograjevanje ali poviševanje številnih mestnih vil.

Premožnejši prebivalci so našli rešitev: vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja kvadraturo svojih domov množično povečujejo z dograjevanjem podzemnih etaž. Z gradnjo podzemnih zasebnih kinodvoran, telovadnic, bazenov, garaž ali le s povečevanjem bivalnih prostorov so se izognili strogi zakonodaji, a v sodelovanju z izvajalci povzročili tudi nenavaden pojav – zakopavanje majhnih bagrov pod temelje svojih prestižnih vil.

Dograditev kletnih etaž lahko zviša vrednost nepremičnine do 30 odstotkov

Specializirana podjetja so tovrstne gradnje, predvsem v elitnih četrtih zahodnega Londona, kot so Belgravia, Chelsea, Notting Hill, Mayfair in Kensington, spremenila v skrajno donosen posel, ki lahko vrednost nepremičnine zviša tudi do 30 odstotkov. V letu 2013 naj bi bilo le v četrtih Chelsea in Kensington načrtovanih 800 preureditev ali dograditev kletnih prostorov.

V milijonski igri so bagri nepomembni, zato postanejo del temeljev

Izvajalci z majhnimi, kompaktnimi bagri kopljejo tudi do 20 metrov v globino, odstranjevanje strojev, katerih vrednost običajno ne presega 15 evrskih tisočakov, pa je lahko težavno in drago.

Izvajalci so hitro izračunali, da stroški zaprtja ulice, najema žerjava, njegove postavitve ter odstranitve po končanem delu hitro presežejo vrednost rabljenega delovnega stroja.

Zato bager sam sebi dobesedno izkoplje prerani grob. Tovrstno bizarno ravnanje, ki je po izpovedih nekaterih izvajalcev že pred leti postalo stalna praksa, naj bi bilo skladno z običajno vrtoglavimi stroški gradbenih del v celoti. Stroje zasujejo s kamnom ter peskom in zalijejo z betonom.

V milijonski igri majhni in razmeroma poceni bagri preprosto ne igrajo vloge, zato postanejo del temeljev. Pod Londonom naj bi bilo zakopanih do tisoč teh strojev.

Britanski gradbinci pustili sledi tudi pod Rokavskim prelivom

Britanci se tovrstnih rešitev niso domislili prvič. Delovni stroji, katerih jeklene komponente so ječale ob izkopavanju in gradnji tunela pod Rokavskim prelivom, še danes mirujejo pod svojim delovnim mestom. Francozi so svoje stroje razstavili in odnesli ven.