Neenotno plačevanje avtocest v EU: cestnine, vinjete in populistične ideje

Vprašanje cestnin in vinjet tudi priljubljena politična tema

Debata o cestninah in vinjetah je za zdaj v Evropi predvsem del predvolilnih kampanj tako ob državnih kot evropskih volitvah. Toda poenotenje sistema cestninjenja, ki prinaša denar za vzdrževanje evropskega avtocestnega omrežja, bo v prihodnosti zagotovo nujno.

Tudi v Nemčiji, kjer se nobena politična stranka noče resno lotiti vprašanja cestnin na sicer za zdaj še brezplačnih avtocestah, se tej temi izogibajo. Vsi se sicer strinjajo, da bodo cestnine za prihodnost nemških cest nujne, toda sprejeti si jih za zdaj ne upa še nihče.

Neuspeh evropskega elektronskega cestninjenja, plačevanje uporabe avtocest danes v Evropi zelo različno

Del držav v Evropi stavi na cestninski sistem plačevanja, druge države, med katerimi je tudi Slovenija, uporabljajo sistem vinjet, le mi pa imamo dražje vinjete za kombije.

Tudi pri cestninah in razdelitvi vozil v cenovne razrede se kriteriji med državami članicami močno razlikujejo.

"Projekt evropskega elektronskega cestninjenja je bil popoln neuspeh. Tehnologija obstaja, manjka le politične volje. Stanje, ko lahko tedenske vinjete gledano sorazmerno stanejo štirikrat do petkrat toliko, kot letne, se mora zaradi diskriminatornosti končati. Glavna prednostna naloga za evropski promet mora biti, da za ceste plača dejanski uporabnik," je pred slabim letom v poročilu o strategiji elektronskega cestninjenja in sistemu vinjet za lahka vozila v Evropi zapisal poročevalec Jim Higgins iz odbora za promet in turizem.

Oettinger: Morebitni zasebni vlagatelji bodo zahtevali jasna pravila igre

Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je poudaril pomen enotnega sistema cestninjenja na evropskih avtocestah. Pri tem sicer še ni predstavil podrobnosti svojega načrta, enoten sistem pa bi bil po njegovem mnenju nujen tudi za prihodnja zasebna vlaganja v avtoceste. Ker bodo takrat ti zasebni vlagatelji od avtocest pričakovali dobičke, so jasna pravila igre in transparentnost še toliko bolj pomembni.

Gre seveda za pomembno vprašanje prihodnosti financiranja evropskega avtocestnega omrežja, saj denar od cestnin ali vinjet dobijo države in naj bi ga tudi vlagale v obnovo avtocest.

Populistične zahteve, da naj uporabo avtocest plačajo le tujci, se poleg Nemčije pojavljajo tudi v Franciji

Vsaj v Nemčiji, ki ima zaradi svojega velikega deleža v avtomobilski industriji tudi velik vpliv na lobije v gospodarstvu in energetiki, Ettingerjeva ideja ni naletela na veliko razumevajočih in pozitivnih odmevov.

Medtem ko se nemški voditelji še strinjajo, da bi morala letna vinjeta v prihodnje pri njih stati okrog sto evrov, še vedno populistično razmišljajo o uvedbi vinjet oziroma cestnin le za tujce.

Podobna razmišljanja, ki pa jih bo ob veljavni evropski zakonodaji skoraj nemogoče pretvoriti v realnost (Nemci naj bi znesek pozneje vračali prek nižjega nadomestila za uporabo cest), so se pojavila tudi v Franciji. Take ideje odločno zavrača tudi Evropska komisija.