Sreda, 28. 8. 2019, 10.48
5 let, 2 meseca
Mnoge države v Evropi poznajo elektronsko vinjeto, Slovenija še ne
Listek ali PDF namesto nalepke? E-vinjeta v Sloveniji ni izključena.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,05
18
Klasične vinjete je treba nalepiti na vetrobransko steklo in kasneje jih je težko odstraniti. Mnogi vozniki imajo zato nalepljene vinjete različnih letnic. Elektronsko vinjeto dobi voznik le v obliki potrdila ali celo računalniškega potrdila.
V Sloveniji je treba vinjete lepiti še na vetrobransko steklo, v državah, kot so Avstrija, Madžarska, Slovaška, Romunija in Bolgarija, to ni več potrebno. Elektronska vinjeta kot listek potrdila oziroma elektronski dokument na telefonu omogoča enostavnejšo uporabo in precej bolj diskreten nadzor. Toda pri nakupu je treba biti pazljiv in tudi sami smo se komaj izmuznili kazni 150 evrov.
V preteklih dneh smo v praksi zaporedoma preizkusili več sistemov elektronskih vinjet. Za razliko od slovenske take ni treba lepiti (in odlepiti) z vetrobranskega stekla. Dovolj je že majhen listek kot potrdilo plačila ali dokument PDF na telefonu. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko oznako avtomobila in je zato tudi ni mogoče prenašati med različnimi vozili. Po plačilu se podatki shranijo v elektronski informacijski sistem.
Tako rešitev imajo v naši bližini Avstrijci (nudijo tudi še klasično nalepko), Madžari, Slovaki, Romuni in Bolgari. V državah, kot sta Romunija in Bolgarija, plačilo ni nujno le za avtoceste, temveč tudi za večino državnih cest.
Nadzornik: Tole je romunska, in ne bolgarska vinjeta
Opozorilo na obvezno plačilo vinjete oziroma cestnine v Bolgariji.
V teh državah tranzitni voznik torej nima povsem polepljenega vrha vetrobranskega stekla z vinjetami različnih držav, nadzor pa večinoma poteka nevidno prek kamer. Uporaba tovrstnih vinjet je bila po prvem vtisu zelo preprosta.
Nato pa presenečenje. Po prečkanju romunsko-bolgarske meje nas je kmalu ustavil policist v službi nadzorne cestninske službe. Želel je videti potrdilo o plačani bolgarski cestnini. Ko smo mu pod nos pomolili listek, ki smo ga kako uro prej dobili na enem izmed zadnjih romunskih bencinskih servisov, je le odkimal z glavo.
V Romuniji nam je uslužbenka dejansko prodala romunsko, in ne bolgarske vinjete. Listek s potrdilom je pač dokaj podoben, nisem bil dovolj pozoren in zaplet je bil neizbežen. Bolgarski nadzornik je sicer razumel, da je prišlo do napake, toda avtomobil s slovensko registracijo je bil v sistemu že označen kot avtomobil brez vinjete in v tem primeru tudi izhod iz države ne bi bil mogoč.
Namesto kazni 150 evrov je omogočil nakup enodnevne vinjete, prihodnji dan pa je bilo treba urediti novo šestdnevno vinjeto.
Primer elektronske vinjete v Romuniji. Potrdilo je treba hraniti ves čas veljavnosti. Cena za avtomobil znaša tri evre (za šest dni), v primeru poltovornjaka je bila cena šest evrov (višji razred).
Treba je paziti pri prepisu registrske oznake avtomobila
Treba je biti torej pazljiv pri oddaji podatkov registrske oznake (navadno uslužbenci ponudijo za preverjanje na vpogled zapisano registrsko oznako), za uporabnike pa je tak sistem lahko boljši od slovenskega. Ni nalepk in tudi na avtocestnih izvozih in postajališčih ni nadzornikov z daljnogledi v rokah. Celoten nadzorni sistem je bistveno bolj diskreten.
Cene elektronskih vinjet za osebne avtomobile:
|
|
10 dni |
1 mesec |
1 leto |
|
Madžarska* |
10,6 EUR |
14.54 EUR |
130,7 EUR |
|
Slovaška |
10 EUR |
14 EUR |
50 EUR |
|
Romunija* |
3 EUR (7 dni) |
7 EUR |
28 EUR |
|
Bolgarija* |
8 EUR (7 dni) |
15 EUR |
50 EUR |
|
Avstrija |
9,2 EUR |
26,8 EUR (2 meseca) |
89,2 EUR |
*cena preračunana iz lokalne valute
Elektronske vinjete niso izključene niti v Sloveniji
Kaj pa Slovenija? V našem Zakonu o cestninjenju je vinjeta označena kot "nalepka" in ta je na avtomobilih obvezna že od 1. julija leta 2008. Vsaj prihodnje leto bomo Slovenci na vetrobranska stekla še naprej lepili nalepke (enako tudi tranzitni potniki prek države). V prihodnjih letih pa spremembe niso izključene, čeprav so povezane s potrebno vzpostavitvijo nadzornega in plačniškega sistema.
"Premišljeni uvedbi elektronskih vinjet smo naklonjeni," so jasni na Darsu.
"Dejstvo pa je, da je nujna predhodna preveritev ekonomske in tehnične učinkovitosti, saj je primarni namen cestninjenja povračilo stroškov (izgradnje, financiranja, obnov, vzdrževanja in obratovanja) cestninskih cest. Prednosti in slabosti e-vinjete za Slovenijo preučujemo, predvsem način, kako bi bilo možno izvajati učinkovit cestninski nadzor, ker veljajo v Sloveniji drugačne zakonitosti kot v Avstriji, predvsem zaradi krajšega cestninskega omrežja in nadpovprečnega deleža tranzitnih uporabnikov."
Po njihovih besedah bi morala biti odločitev glede uvedbe elektronskih vinjet usklajena z Ministrstvom za infrastrukturo, kjer taki obliki vinjet načeloma ne nasprotujejo. Opozarjajo pa na potrebno stopnjo previdnosti in pri Darsu se s tem prav tako strinjajo.
"Vinjetni sistem cestninjenja je tehnološko mogoče izvajati tako z nalepkami kot tudi v obliki elektronske oziroma digitalne vinjete, vsak od teh načinov pa ima svoje prednosti in slabosti," še pojasnjujejo na Darsu.
Avstrija je po približno dveh desetletjih od uvedbe vinjetnega sistema lani začela nuditi tudi možnost elektronske vinjete.
Lani so Avstrijci 30 odstotkov letnih vinjet prodali v elektronski obliki, pri kratkotrajnejših vinjetah (desetdnevne in dvomesečne) pa precej manjši, in sicer le šestodstoten.
Letos se je delež elektronskih različic pri letnih vinjetah povečal že na 44 odstotkov, pri kratkotrajnejših pa na 15 odstotkov.
18