Kako vozita najhitrejša Slovenca na zaprti cesti (video)

Dirkanje med drevesi in prepadi

Reli je šport, ki tako pri aktivnih tekmovalcih kot spremljevalcih vzbuja veliko emocij, strasti in energije. Reli je najbolj kompleksna disciplina avtomobilskega športa, saj poteka na nepredvidljivih in raznovrstnih cestah, kjer se hitro menjajo vremenski pogoji, za nameček pa v avtomobilu poleg dirkača sedi še njegov nepogrešljivi sovoznik. Med njima vlada popolno zaupanje, enako pa velja za vse sodelavce v moštvu. Le tista ekipa, ki nima šibkega člena, lahko postane zmagovalna.

Pionirji iz Maribora na reli Monte Carlo že pred 78 leti

Že leta 1936 je na reliju Monte Carlo vozil Mariborčan Gustav Stojnšek, ki je z DKW-jem osvojil celo dvanajsto mesto. V reliju je njegove začetke nadgradil Dušan Malerič, ki je s porschejem 354 na prvi mednarodni izvedbi danes znamenitega relija Akropolis osvojil drugo mesto. Sledil je krajši premor in nato blesteča vožnja Aleša Pušnika na reliju Monte Carlo 1973. Takrat je opozoril nase tudi tovarniško ekipo Renaulta in če ne bi kmalu zatem doživel hude prometne nesreče, bi morda za Mariborčana sledila celo profesionalna kariera.

Kuzmičeva priljubljenost je rasla z uveljavitvijo relija Saturnus

V širši slovenski javnosti se je po Pušniku najbolje uveljavil Brane Kuzmič, ki je imel Renaultovo tovarniško podporo in je tudi vozil njihov dirkalnik skupine B. V osemdesetih je Kuzmičeva priljubljenost, ki se je dvakrat uvrstil na rob deseterice evropskega prvenstva, šla roko v roki z uveljavitvijo relija Saturnus.

Kuzmič je z aktivno kariero končal leta 1993, ko je v Sloveniji že rasla nova generacija avtomobilskih dirkačev. Vsaj v reliju sta Kuzmiča nasledila Darko Peljhan in Tomaž Jemc, nekaj let pozneje pa še Andrej Jereb. Izolčan je poskušal tudi z rednimi nastopi na svetovnem prvenstvu. Ob pravem času takrat ni bil na pravem mestu: ravno ko je postajal na najtežjih relijih vse hitrejši in pogumnejši, je avstrijski OMV sprejel koorporativno odločitev in se po več letih umaknil iz relija.

Humar ni več najmlajši, a je za zdaj najhitrejši

Danes je v Sloveniji med aktivnimi dirkači najhitrejši Aleks Humar. Kariero je začel kot skromen fant že leta 1995 v zastavi yugu, nato pa počasi napredoval in vozil vse močnejše avtomobile. Danes je že štirikratni državni prvak, ki je s sovoznikom Florjanom Rusom v zadnjih dveh letih na domačih relijih le redko poražen. Lani je z zmago na reliju Saturnus in med dvokolesno gnanimi avtomobili na reliju za evropsko prvenstvo na Hrvaškem zabeležil tudi dva odmevnejša mednarodna rezultata.

"V reliju so seveda pomembni športni rezultati, a obenem gre tudi za neizmerno osebno zadovoljstvo. Ne zanima me odlično odpeljati le en ovinek ali pol hitrostne preizkušnje. Sestaviti hočem vse ovinke v celovito hitrostno preizkušnjo in nato vse preizkušnje v celoten reli. Takrat sem zadovoljen. Še toliko bolje, če do zmage pridem po veliki borbi. Ko odločajo sekunde, si v reliju lahko kdaj srečen in zadovoljen tudi z drugim mestom," pravi Aleks Humar, štirikratni državni prvak v reliju.