Kako dolgo bomo še brezpogojno zaupali sloganu Made in Germany?

Megleno in deževno jutro simbolika zaskrbljenosti Nemcev

Danes zjutraj smo z letalom pristali v deževnem, meglenem in na prvi pogled že skoraj jesenskem Münchnu. Sivina okrog bavarske prestolnice je simbolizirala težke čase nemškega gospodarstva, ki je po krivdi njenega paradnega konja Volkswagna v nekaj dneh iz nebes padel v pekel. Že bežen pogled na naslovnice nemških dnevnih časopisov je dal vedeti, da je Volkswagnova kriza v Nemčiji zgodba številka ena. Ne gre pa le za poročanje o težko verjetnih lumparijah ekipe pod vodstvom Martina Winterkorna, temveč tudi za iskreno skrb nad jutrišnjim dnem nemške avtomobilske industrije in posledično gospodarstva. Že samo podatek, da je v avtomobilski industriji neposredno ali posredno zaposlen vsak peti Nemec, jasno priča o razsežnosti afere in skrbeh, ki jih javnosti ta prinaša.

Najprej so Nemcem lagali pri klubu ADAC, zdaj še Volkswagen – ali zaupanje izgublja tudi slogan Made in Germany?

To kajpak ni edina afera nemškega gospodarstva. Pred dobrim letom je Nemčijo pretresla na prvi pogled podobna afera največjega nemškega avtomobilskega kluba ADAC. Tudi tam ni šlo zgolj za napako, temveč za najbolj neposredno izdajo zaupanja. Prirejali so izide lastnega izbora avtomobila leta, Volkswagen je prirejal rezultate škodljivih izpustov in oglaševal goljufive podatke. Marsikdo je sicer razočaran, da njegov volkswagen okolje onesnažuje bistveno bolj, kot je menil sam, a večino mnogo bolj boli dejstvo, da jim je Volkswagen lagal.

In to si je privoščila znamka, ki je vselej izpostavljala poslovno odličnost, konkurenčnost in profesionalnost. Visokonakladni Bild je Volkswagen označil za dragulja nemške industrije, katerega ugleda ne bi smeli postaviti pod vprašaj. Če goljufijam Volkswagna in ADAC prištejemo še neskončne zamude pri gradnji novega letališča v Berlinu, finančne nepravilnosti v osrednji državni banki Deutsche Bank, se zdi svetovljanski slogan Made in Germany na tako trhlih temeljih kot morda še nikoli.

Američani televizijski oglas "Ali ni že čas za nemško znanje?" danes najbrž jemljejo kot dobro šalo …

"Made in Germany po vsem svetu predstavlja kakovost in zaupanje. Zdaj je to zaupanje v velikem delu izgubljeno," je za nemške medije dejal Ferdinand Dudenhoeffer z univerze v Duisburgu. Nemec dodaja, da se trenutno še nihče ne more zavedati razsežnosti nastale škode, ki bo doletela nemško industrijo. Volkswagnova afera naj bi bila le vrh ledene gore.

Čeprav sta se Mercedes-Benz in BMW hitro odzvala in poudarila, da njihovi avtomobili podobnih programerskih trikov za nižje izpuste ogljikovega dioksida ne uporabljajo, je zaskrbljenost nad ugledom nemških avtomobilskih znamk že izrazil tudi nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel.

Navsezadnje je Volkswagen Američane prek televizijskih oglasov nagovarjal s sloganom "Ali ni že čas za nemško znanje?". Jim bodo Američani, ki so za razliko od Evropejcev precej manj zvesti privrženci posameznih avtomobilskih znamk, še verjeli?

Vrednost slogana Made in Germany je bistvena, ker je nemško gospodarstvo izrazito izvozno naravnano

Nastalo škodo zaradi goljufij Volkswagna bodo najbolj čutili Nemci. Njihovo gospodarstvo je naravnano izrazito izvozno. Izvoz največje evropske gospodarske velesile predstavlja kar 45 odstotkov celotnega BDP. In pri izvozu je trdnost slogana Made in Germany neprecenljiva, zato se številni nemški gospodarstveniki že bojijo daljnosežnosti afere.

Kot že rečeno, avtomobilska industrija zaposluje približno vsakega petega Nemca. Lani je avtomobilska industrija po podatkih Deutsche Bank poskrbela za skoraj 18 odstotkov skupnega nemškega izvoza, ki je sicer znašal 1,1 bilijona evrov.

Najvrednejše nemške blagovne znamke so prav avtomobilske

Svetovalna družba za blagovne znamke Interbrand je vrednost Volkswagnove znamke ocenila na deset milijard evrov, kar jo po vrednosti uvršča v sam vrh vseh nemških blagovnih znamk. Najvrednejših 50 nemških znamk je po oceni Interbranda vrednih več kot 170 milijard evrov, večino vodilnih mest pa zavzemajo prav avtomobilske znamke. Mercedes-Benz, BMW, Volkswagen in Audi po njihovi oceni zasedajo prvo, drugo, peto in šesto mesto.

Volkswagen je od svojih začetkov leta 1937, ko je z dostopnimi avtomobili skrbel za motorizacijo Hitlerjeve Nemčije, prišel na vrh avtomobilske Evrope. Celoten koncern je imel kar četrtinski delež pri prodaji novih avtomobilov v prvih osmih mesecih letošnjega leta, tudi zgolj Volkswagen kot osnovna znamka je imel več kot 12-odstotni tržni delež. V prvem polletju jim je na globalnem trgu celo uspelo prehiteti Toyoto.