Kaj bi lahko Elon Musk naučil profesorja Mira Cerarja?

Slovenski premier bi na lastne oči videl eno za življenje najdražjih mest v ZDA

Palo Alto velja za eno najdražjih mest v ZDA, ki se ponaša tudi z najvišjo stopnjo izobraženosti njihovih prebivalcev. Pred petimi leti je v mestu živelo dobrih 64 tisoč ljudi.

Že najem enosobnega stanovanja v tem mestu stane precej več kot dva tisoč ameriških dolarjev (1.800 evrov), cene pa so v zadnjih letih celo skokovito narasle. Marsikatero stanovanje si deli več kajpak samskih stanovalcev, ki delajo v enem izmed rastočih IT podjetij v Silicijevi dolini.

Mesto, ki ga je sicer ob nastanku univerze Stanford ustanovil Leland Stanford st., je torej ameriško pribežališče razvoja in neomajne vere v premikanje tehnoloških meja naše prihodnosti. Musk kot inovator, ki je pred avtomobilskim projektom s Teslo Motors že revolucioniral spletno plačevanje (PayPal) in namerava razviti program poletov v vesolje (Space X), je tipični primer uspešneža iz te prestižne okolice San Francisca.

Podobnosti in razlike Tesle Motors in novomeškega Revoza

Če bi se Cerar in Musk dotaknila tudi avtomobilske proizvodnje, bi dejansko imela marsikaj skupnega. Tesla Motors bo letos predvidoma izdelala okoli 90 tisoč vozil, približno enak je trenutno tudi letošnji domet novomeškega Revoza. Tam avtomobile izdelujejo že 40 let, v Paolo Altu pa 12 let. Oba proizvajalca trenutno izdelujeta dva modela.

Toda v slovenskem primeru sta to mestna malčka renault twingo in smart forfour, ki se ne prodajata prav dobro, zato so v Revozu trenutno le na dobri tretjini izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, ki sicer znaša 240 tisoč vozil letno.

Finančna slika posledično ni rožnata, tudi Tesla pa zaradi velikih razvojnih stroškov (zgolj postavitev ene super hitre polnilnice stane 50 tisoč evrov) in še vedno relativno majhnega obsega proizvodnje hodi po tankem robu finančnega preživetja. Tesle pa so vendarle avtomobili, ki so v industriji kot prvi dokazali, da je mogoče že danes navdušiti tudi z električnim pogonom in z njim že danes omogočiti povsem normalno vožnjo. V Revozu bodo v prihodnje prav tako izdelovali električnega smarta, podobnega twinga pa pri Renaultu še niso predvideli.

In po zgledu Tesle je podoben električni avtomobil že napovedal Audi, tudi Volkswagen bo svoj elitni avtomobil phaeton v novi generaciji ponudil le še z električnim pogonom.

Slovenijo Musk dobro pozna po zaslugi svoje mame, pri nas ima tudi že 12 super hitrih polnilnic

Cerar bi pri Musku torej lahko videl predvsem avtomobilsko prihodnost. Slovenski premier se je bržkone tudi na slovenskih cestah že srečal z električnimi avtomobili in tudi teslami S, navsezadnje se je letos po zaslugi gradnje hitrih polnilnic ob slovenskih avtocestah zgodil tudi pomemben premik pri razmahu električne mobilnosti v naši državi. Tesla ima v Sloveniji kar 12 svojih super hitrih polnilnic na dveh ločenih lokacijah (Ljubljana, Kozina), državo pa je letos spomladi prvič dobro spoznala tudi predsednikova mama Maye Musk.

Kdaj se bo na samovozeče avtomobile začela pripravljati slovenska zakonodaja?

Slovenski premier bi imel v Tesli Motors možnost videti tudi tehnologijo njihovih novih avtomobilov in s tem tisti najbolj izrazit pogled v avtomobilsko prihodnost. To so samovozeči avtomobili, ki jih seveda ne razvijajo le Muskovi inženirji, tudi Slovenija pa nikakor ni edina država, kjer se bodo zakonski mlini za sprejetje tovrstnih vozil odvijali počasi.

Dejstvo je, da bo tehnologija delne ali popolne uporabe samovozečih avtomobilov v nekaj letih prehitela zakonsko ureditev v marsikateri državi. Tesle znajo že danes samostojno menjati prometni pas, prehiteti, zavijati in seveda držati razdaljo do avtomobila pred njimi. Ko bodo ti avtomobili resnično nared za vstop na evropske ceste – tudi Nissan in Renault tako tehnologijo napovedujeta že za leto 2020 – bodo morale imeti tudi evropske države takrat že pripravljene osnutke spremenjenih prometnih zakonov, strategij prometne varnosti, pogleda v prihodnost prometa brez nesreč …

Lahko Slovenija sledi nemškemu zgledu?

Bi lahko del slovenske avtoceste namenili testiranju samovozečih avtomobilov prihodnosti? Nemški prometni minister Alexander Dobrindt je del avtoceste A9 med Berlinom in Münchnom na primer že namenil uradnim testiranjem samovozečih avtomobilov, kakršne na podlagi naprednih varnostno-asistenčnih sistemov razvijajo tudi nemški proizvajalci. Tudi Volvo je v sodelovanju z Gotteborgom na Švedskem že preselil taka testiranja na odprte ceste za javni promet, njihov predsednik uprave pa je obljubil, da bo v primeru nesreče samostojno vozečega volva proizvajalec v prihodnje prevzel vso odgovornost.

Bi lahko temu zgledu sledila Slovenija in podobnemu namenu namenila katerega izmed prometno manj obremenjenih odsekov slovenskega avtocestnega križa?

Digitalna transformacija in priložnost Slovenije, da na tem področju v Evropi postane referenčna država, se družbe dotika v najširšem smislu. To kajpak niso le avtomobili, ampak tudi načini delovanja gospodarstva, turizma, vsakodnevne mobilnosti in podobno. Navsezadnje na naša vrata trka tudi Uber, aplikacija za nudenje prevozov prav iz ameriške Kalifornije, ki je do zdaj že marsikje poskrbela za preskus dejanske pripravljenosti družbe za prehod na digitalno platformo. Slovenija ne bo izjema.