Se je druga svetovna vojna res začela 1. septembra 1939?

Na današnji dan leta 1939 se je z napadom nacistične Nemčije na Poljsko začela druga svetovna vojna. Poljsko je nato – v skladu s tajnim nemško-sovjetskim dogovorom – 17. septembra 1939 napadla tudi komunistična Sovjetska zveza.

Nemški vojaki 1. septembra 1939 odstranjujejo mejno zaporo med Svobodno državo Gdansk/Danzig in Poljsko.

Nemški vojaki 1. septembra 1939 odstranjujejo mejno zaporo med Svobodno državo Gdansk/Danzig in Poljsko. Foto: commons.wikimedia.org

Zaradi napada na Poljsko sta vojno Nemčiji napovedali poljski zaveznici Francija in Velika Britanija, tako da se je vojna leta 1940 preusmerila na zahod stare celine.

Nemčija napade Sovjetsko zvezo, Japonska ZDA

Dokončno pa se je vojna razplamtela leta 1941, ko je Nemčija julija napadla svojo dotedanjo zaveznico v zarisovanju novih državnih črt in vplivnih območij na vzhodu oziroma vzhodu srednje Evrope, Sovjetsko zvezo, in ko je decembra 1941 nemška zaveznica Japonska napadla ZDA.

Nemški vojaki na vzhodni fronti. Nemški vojaki na vzhodni fronti. Foto: commons.wikimedia.org

Prvi september 1939 je v zgodovinopisju uveljavljen datum začetka druge svetovne vojne. A nekateri zgodovinarji so predlagali oziroma poskušali uveljaviti tudi alternativne datume.

Alternativni datumi

Nekateri so kot datum začetka druge svetovne vojne predlagali:

  • napad Italije na Etiopijo 3. oktobra 1935,
  • začetek druge japonsko-kitajske vojne 7. julija 1937,
  • obmejni spopad sovjetske Rdeče armade in mongolske vojske z Japonci maja 1939.

A do zdaj je ostal 1. september kot splošno sprejet datum začetka druge svetovne vojne.

Japonski napad na Pearl Harbor decembra 1941. Japonski napad na Pearl Harbor decembra 1941. Foto: commons.wikimedia.org

Uvod v drugo svetovno vojno: španska državljanska vojna

Je pa v Evropi še pred napadom na Poljsko leta 1936 izbruhnila španska državljanska vojna. V krvavi vojni, ki je trajala do leta 1939, sta fašistična Italija in nacistična Nemčija s svojo vojaško pomočjo odločilno pripomogli k zmagi Francovih nacionalistov nad zakonito izvoljeno levo usmerjeno republikansko vlado, ki ji je vojaško pomagala Sovjetska zveza.

Münchenski sporazum oziroma münchenski diktat

Devetindvajsetega septembra 1938 pa sta Velika Britanija in Francija brez privolitve Češkoslovaške z münchenskim sporazumom Nemčiji dovolili, da si je priključila etnično nemške dele Češke. Čehi sporazumu rečejo tudi münchenski diktat ali celo izdaja.

Svoj lonček so pristavili tudi Poljaki in zasedli nekaj mest v češkem delu Šlezije, kjer je živela poljska manjšina. Za to območje so se Čehi in Poljaki spopadli že leta 1919. Svoj kos Češkoslovaške so zahtevali tudi Madžari in novembra 1939 so s privolitvijo Nemčije in Italije dobili južne dele Slovaške, ki so bili poseljeni z Madžari.

Adolf Hitler z italijanskim zaveznikom Benitom Mussolinijem. Adolf Hitler z italijanskim zaveznikom Benitom Mussolinijem. Foto: Getty Images

Hitler zavzel preostanek Češke

Marca 1939 pa je Hitler nekaznovano zasedel še preostali del Češke in Moravske, Slovaki pa so se odcepili in ustanovili lastno državo, ki je spadala pod nemško vplivno območje.

Enkrat sem, drugič tja

Značilnost druge svetovne vojne je tudi, da so številne države na začetku bile zaveznice Nemčije, na koncu vojne pa so bile na nasprotni strani.

Srečanje nemških in sovjetskih vojakov na Poljskem leta 1939. Srečanje nemških in sovjetskih vojakov na Poljskem leta 1939. Foto: commons.wikimedia.org

Sovjeti na začetku Hitlerjevi zavezniki, na koncu zmagovalci

Tako je Sovjetska zveza v letih 1939 in 1940 z Nemčijo sodelovala pri razkosanju Poljske in v skladu z delitvijo vplivnih območij zasedla baltske države ter del Finske in Romunije.

Po 22. juliju, ko je Hitler začel osvajanje Sovjetske zveze, pa je Stalin seveda po sili razmer postal del protihitlerjevske koalicije.

Britanski premier Winston Churchill se ni hotel ukloniti Hitlerju, čeprav se je Velika Britanija od poraza Francije do nemškega napada na Sovjetsko zvezo skorajda sama bojevala proti Nemčiji. Britanski premier Winston Churchill se ni hotel ukloniti Hitlerju, čeprav se je Velika Britanija od poraza Francije do nemškega napada na Sovjetsko zvezo skorajda sama bojevala proti Nemčiji. Foto: Getty Images

Slovaška in Bolgarija

Dlje časa sta bili na primer nemški zaveznici Bolgarija in Slovaška. Slovaška vojska je tako sodelovala v napadu na Poljsko septembra 1939, poleti 1944, ko je bilo jasno, da se tehtnica preveša na stran zaveznikov, pa je zamenjala strani.

Bolgarija je leta 1941 napadla Grčijo in sodelovala pri razkosanju Jugoslavije, nato pa je leta 1944 zamenjala stran in s svojo vojsko pomagala Titovim partizanom pri zavzemanju Srbije in drugih delov Jugoslavije.

Vichyjska in Svobodna Francija

Tudi Francija ima zanimivo zgodovino. Po porazu v vojni z Nemčijo se je vzpostavila tako imenovana Vichyjska Francija, ki je stala ob strani Nemčiji, medtem ko se je v Londonu vzpostavila vlada v izgnanstvu, ki jo je vodil general Charles de Gaulle (t. i. Svobodna Francija).

Napovednik za film Dunkirk o dogodkih iz leta 1940:

Leto, ko se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov

Leto 1943 je bilo odločilno leto v drugi svetovni vojni. Na vzhodni fronti je Rdeča armada januarja slavila v bitki za Stalingrad in poleti v bitki pri Kursku.

Zahodni zavezniki so prevzeli popoln nadzor nad Severno Afriko in začeli invazijo na Italijo, ki je kapitulirala 8. septembra. 6. junija 1944 so se zahodni zavezniki izkrcali na Normandiji.

Odlomek iz filma Reševanje vojaka Ryana, ki se dogaja 6. junija 1944:

Nemška vdaja 8. maja, japonska 2. septembra

Druga svetovna vojna se je na evropskih tleh končala z nemško kapitulacijo 8. maja 1945 (po moskovskem času je to padlo že na 9. maj, zaradi česar so Sovjetska zveza in druge komunistične države dan zmage praznovali 9. maja), na Daljnem vzhodu, kjer so Američani Japonce spravili na kolena z atomskima bombama, pa 14. avgusta, ko se je začelo premirje. Japonska je kapitulacijo uradno podpisala 2. septembra 1945.

Porušena Hirošima, na katero so Američani 6. avgusta 1945 odvrgli atomsko bombo. Porušena Hirošima, na katero so Američani 6. avgusta 1945 odvrgli atomsko bombo. Foto: Getty Images

Zadnji spopad v drugi svetovni vojni na evropskih tleh

Na stari celini so zadnji boji med nemško vojsko in zavezniki potekali vse do 20. maja, ko so se vdale nemške enote na nizozemskem otoku Texel. Ta dan velja tudi kot dan, ko so se na evropskih tleh končali zadnji spopadi v drugi svetovni vojni.

Po vojni Evropa razdeljena

Posledica druge svetovne vojne je bila tudi razdelitev stare celine na komunistični Vzhod in kapitalistični Zahod. Ta delitev, ki sta jo simbolizirala delitev Nemčije in berlinski zid, se je končala v letih 1989-1990.

Veliki trije zmagovalci nad Hitlerjem: Churchill, ameriški predsednik Roosevelt in sovjetski voditelj Stalin. Veliki trije zmagovalci nad Hitlerjem: Churchill, ameriški predsednik Roosevelt in sovjetski voditelj Stalin. Foto: Getty Images

Združeni narodi

Razmerja moči, ki so se vzpostavila ob koncu druge svetovne vojne, so ponekod še vedno institucionalno ohranjene. Tako so stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (Združeni narodi oziroma United Nations je izvirno izraz ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta za članice protihitlerjevske koalicije), ki imajo pravico veta, države, ki se štejejo za glavne zmagovalke v drugi svetovni vojni: ZDA, Rusija (Sovjetska zveza), Velika Britanija, Francija in Kitajska.

Slovenci in fašistično zatiranje

S fašističnim in nacističnim zatiranjem se je tisti del slovenskega naroda, ki je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo ali Avstrijo, moral spopasti že pred izbruhom druge svetovne vojne.

V Italiji, ki je na podlagi tajnega londonskega sporazuma iz leta 1915 po prvi svetovni vojni zasedla velike del zahodne Slovenije, so fašisti na oblast prišli leta 1922. Proti fašističnemu zatiranju so se Slovenci borili tudi z ustanovitvijo odporniške organizacije Tigr.

Slovenci pod nacizmom

Slovenci na avstrijskem Koroškem in avstrijskem Štajerskem so se morali z nacizmom spopadati že od marca 1938, ko je Hitler na veliko navdušenje nemško govorečih Avstrijcev Avstrijo priključil Nemčiji.

Madžari zasedejo Prekmurje

Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 pa je bilo razkosano še slovensko narodno ozemlje, ki je bilo del jugoslovanske države. Prekmurje so zasedli Madžari, ki so želeli pomadžariti tamkajšnje Slovence, tako kot so skušali pomadžariti Slovence v Porabju, ki so po prvi svetovni vojni ostali pod Madžarsko.

Nemci zasedejo Gorenjsko in spodnjo Štajersko

Gorenjsko in slovensko Štajersko ter Posavje so zasedli Nemci, ki so takoj začeli ponemčevanje: prepoved slovenskega jezika, uničevanje slovenskih knjig, nasilne preselitve Slovencev v Srbijo in na Hrvaško (v fašistično Neodvisno državo Hrvaško – NDH), naseljevanje Nemcev …

Italijani zasedejo Ljubljano in Dolenjsko

Ljubljano, Dolenjsko in Belo Krajino so zasedli Italijani. Ti so na začetku vzpostavili mehkejši okupacijski režim kot Nemci na Gorenjskem in Štajerskem in niso zatirali slovenstva tako kot na Primorskem, ki je bilo del Italije od konca prve svetovne vojne.

A dolgoročno je bil tudi cilj Italijanov enak tistemu, ki so ga Nemci želeli uresničiti čim hitreje: raznarodovanje Slovencev in njihov izbris kot naroda. Pozneje, ko se je razširilo partizansko odporniško gibanje, so Italijani okupacijski režim do Slovencev zaostrili.

Hrvati zasedejo ozemlje med Savo in Bregano

Del slovenskega ozemlja – pet vasi južno od Brežic ob meji s Hrvaško – je zasedla tudi fašistična Neodvisna država Hrvaška (NDH). To ozemlje je NDH odstopila Nemčija na prošnjo ustaškega režima v Zagrebu. Na koščku slovenskega ozemlja med Savo in rečico Bregana, kjer je živelo slabih tisoč ljudi, je NDH želela pohrvatiti Slovence.

Bratomorna državljanska vojna

Medvojno slovensko tragedijo je še poglobilo dejstvo, da je zaradi ideoloških razlik izbruhnila krvava bratomorna vojna med partizani in vaškimi stražami oziroma domobranci.

Velik del Primorske spet del Slovenije, na drugi strani meje ostaneta Gorica in Trst

S porazom Hitlerja in njegovih zaveznikov se nevarnost o izbrisu slovenskega naroda ni uresničila, Slovencem je kot delu protifašistične koalicije po vojni tudi uspelo povrniti velik del narodnega ozemlja, ki ga je Italija prigrabila po prvi svetovni vojni, ob koncu vojne pa ga je osvobodila partizanska vojska.

Del ozemlja je po pariški mirovni pogodbi leta 1947 oziroma po londonskem sporazumu 1954 ostal pod Italijo (Gorica in starodavna slovenska obala med Miljami in Štivanom) kot cena za to, da je Jugoslavije dobila dele Istre, kjer so živeli Italijani (to so večinoma deli Istre, ki so zdaj del Hrvaške).

Na današnji dan od 1. do 7. septembra

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • gabrieli / 05.09.2017. ob 17:17

    Klero-domobranski p`zdeti, ki izdajo lasten narod, se pridružijo nacistu, mučijo, koljejo, posiljujejo, zažigajo v imenu nekakšnega boga in vere ne morejo biti nikdar "brat" zavedni Slovenki in Slovencu, ki sta se borila za svobodo in pravico, SF/S ljudem

  • milan.jurecic / 02.09.2017. ob 07:07

    Bratomorna državljanska vojna bi bila,če bi se udarili domobrančki in partizani.Ker pa so domobrančki držali z ukupatorjem je vsaj veliki večini jasno,da je bil to boj proti okupatorju in njegovim pomagačem.Pustite zgodovino,kakšna je bila in ne jo spreminjat.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano