Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Sreda,
7. 9. 2016,
3.10

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,60

Natisni članek

na današnji dan zgodovina

Sreda, 7. 9. 2016, 3.10

6 let, 6 mesecev

NA DANAŠNJI DAN: 7. september

Kako so Slovenci postali gospodarji na lastni zemlji

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,60
kmetje | Foto Getty Images

Foto: Getty Images

Avstrijski državni zbor in cesar Ferdinand I. sta leta 1848 na današnji dan sprejela zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo v tedanji Avstriji. 

Z zemljiško odvezo so tlačani tudi na Slovenskem postali svobodni državljani. Prenehala je vrhovna pravica graščakov nad zemljišči. Z zakonom o zemljiški odvezi je bilo tako v revolucionarnem letu 1848 dejansko konec fevdalizma na Slovenskem.

Odškodnine za razlastninjene graščake

Razlastninjenim graščakom so morali kmetje plačati odškodnino, zato je država ustanovila sklad za zemljiško odvezo. S pomočjo tega sklada so graščaki takoj dobili odškodnino, kmetje pa so lahko denar za odškodnino v sklad plačevali v obrokih, in sicer v dobi 20 let. 

Pri izplačilu odškodnin je pomagala tudi država oziroma posamezna dežela, ta je v sklad prilila del denarja, ki ga je dobila s pobiranjem davkov.

Zemljiška odveza je bila dvorezen nož

S popolno lastnino kmeta nad svojim posestvom pa je prišla tudi popolna odgovornost. Številni nekdanji tlačani na "svobodi" oziroma v porajajočem se tržnem gospodarstvu niso bili gospodarsko uspešni, zato so njihove kmetije v naslednjih desetletjih propadle oziroma obubožale.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:

Angleška kraljica Elizabeta I. (1533–1603) | Foto: Getty Images Angleška kraljica Elizabeta I. (1533–1603) Foto: Getty Images Leta 70 je rimski cesar Tit osvojil in oplenil judovsko prestolnico Jeruzalem. 

Leta 1533 se je rodila angleška kraljica Elizabeta. Njen vzdevek je bil tudi Deviška kraljica.

Leta 1644 je New York dobil današnje ime. Pred tem je bil znan kot Novi Amsterdam, saj je bil del nizozemske severnoameriške kolonije.

Leta 1776 naj bi Američani v času ameriške vojne za neodvisnost izvedli prvi napad s podmornico v zgodovini. Takratni britanski viri o domnevnem napadu ameriške podmornice na britansko vojaško ladjo molčijo.

Leta 1812 je Napoleon premagal rusko vojsko v bitki pri Borodinu. Po tej najbolj krvavi bitki v času Napoleonovih vojn so Francozi zasedli Moskvo, a so se morali oktobra istega leta umakniti.

Leta 1822 je portugalska kolonija Brazilija postala neodvisna država.

Leta 1896 je Nemec Ludwig Rehn izvedel prvo uspešno operacijo srca v zgodovini.

Leta 1978 je bolgarski tajni agent v Londonu s pomočjo iz dežnika izstreljene krogle s strupom umoril protikomunističnega bolgarskega oporečnika Georgija Markova. Ta umor je zaradi načina izvedbe postal zelo razvpit.

Leta 2011 je rusko hokejsko moštvo Lokomotiva Jaroslavelj doživelo veliko tragedijo. V letalski nesreči so z izjemo enega umrli vsi člani moštva.

Ne spreglejte