Zobni nadomestek, ki ga je nemogoče razlikovati od naravnih zob

V zadnjem članku Z zdravljenjem korenin bo zob funkcioniral vse življenje smo predstavili koreninsko oziroma endodontsko zdravljenje zoba. V Dentalnem centru Clarus namreč poskrbijo za zapletene primere vnetja zobne pulpe, ki jih splošni zobozdravnik ne more pozdraviti.

V tem članku pa bomo podrobno predstavili, kako poteka nadomeščanje manjkajočih zob z zobnimi vsadki oziroma implantati. V sodobnem zobozdravstvenem Dentalnem centru Clarus, kjer uporabljajo najsodobnejše naprave in tehnike ter pokrivajo vsa področja zobozdravstva, je implantologija namreč eno vodilnih področij. Pri njih lahko doživite pozitivno zobozdravstveno izkušnjo.

Zobni nadomestek, ki ne zahteva brušenja lastnih zob

Z implantati si na najsodobnejši način spet lahko povrnemo samozavesten in sproščen nasmeh, ki za razliko od klasičnih mostičkov ne zahteva brušenja naših lastnih zob, hkrati pa implantat zagotavlja čvrst in funkcionalen zobni nadomestek, ki ga je praktično nemogoče razlikovati od naravnih zob.

Poleg tega vsadek preprečuje nadaljnjo izgubo kosti, saj s silami, ki jih prenaša na kost, nanjo deluje stimulativno in s tem ohranja njen volumen.

Zobni vsadki – 95-odstotno uspešni

Zobni vsadek je nadomestek zobne korenine. Uvrtajo ga v čeljustno kost in nadgradijo z umetnim zobom. Uporabljajo se že več desetletij in statistične študije kažejo več kot 95-odstotno uspešnost v desetletnem obdobju.

Za dolgoročni uspeh implantno-protetične rešitve so izjemnega pomena redne kontrole pri zobozdravniku in temeljita vsakodnevna ustna higiena. Kakor naravni zobje so tudi implantati dovzetni za nastanek in razvoj parodontalne bolezni (periimplantitis), zato je redna kontrola plaka izjemnega pomena za dolgoročni uspeh take terapije.

Implantati ne prenesejo slabe higiene

Vendar pa ni vsak pacient primeren za implantate. Pri pacientih s slabo ustno higieno so implantati obsojeni na propad. Implantati namreč niso odporni proti zobnim oblogam in jih ob nečistoči prav tako napadajo bakterije.

Implantni mukozitis in periimplantitis sta najpogostejši bolezni implantatov, zato mora kirurg, ki je implantat vstavil, ali zobozdravnik, ki je implantat nadgradil, redno spremljati stanje vsadkov. Kontrola je obvezna na od štiri do šest mesecev.

V treh mesecih do zoba, ki ga je nemogoče razlikovati od naravnih zob

Zobozdravnik najprej naredi tridimenzionalno sliko brezzobega predela. S tem vidi, kam, kako in kakšen implantat lahko vstavi glede na debelino in višino kosti. Kirurg vstavi implantat, nato počaka tri mesece, da se integrira v kost. Po treh mesecih implantat odgrnejo in začnejo formirati dlesni. Po treh tednih lahko s končno prevleko končajo delo tako, da krono zacementirajo ali privijejo na implantat.

Zobni vsadki so iz titanijevih zlitin in biokompatibilni, tako da jih telo sprejme. Največkrat so iz enakega materiala kot kolčne proteze.