Petek,
30. 5. 2014,
13.41

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

kajenje zdravje

Petek, 30. 5. 2014, 13.41

8 let, 7 mesecev

Zaradi tobaka vsakih šest sekund umre ena oseba

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Tobak vsako leto ubije skoraj šest milijonov ljudi po vsem svetu, v Sloveniji zaradi njega umre 3.600 ljudi. Zaradi tobaka v svetu na približno vsakih šest sekund umre ena oseba.

Kot še kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je več kot pet milijonov teh smrti posledica neposredne uporabe tobaka, umre pa tudi več kot 600 tisoč nekadilcev, ki so izpostavljeni pasivnemu kajenju. Pri omenjeni svetovni organizaciji svarijo, da bi lahko letno število smrtnih žrtev do leta 2030 naraslo na več kot osem milijonov, če ne bodo sprejeti nujni ukrepi.

Ob 31. maju, svetovnem dnevu brez tobaka, katerega letošnje geslo je Dvignimo davke na tobak, zato SZO temu primerno državam svetuje šest ukrepov, najprej seveda dvig davkov na tobačne izdelke, pa tudi spremljanje uporabe tobačnih izdelkov in delovanje na preventivnih politikah, zaščito ljudi pred uporabo tobaka, pomoč pri odvajanju od kajenja, opozarjanje na nevarnosti tobaka ter uveljavljanje prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov, njihove promocije in sponzoriranja.

Davki naj znašajo vsaj 75 odstotkov maloprodajne cene najbolj prodajanih cigaret Po podatkih SZO povečanje davka, ki posledično zviša cene tobaka za deset odstotkov, zmanjša porabo tobačnih izdelkov za približno štiri odstotke v državah z visokimi dohodki in za okoli osem odstotkov v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Če bi davek na tobačne izdelke povečali za 50 odstotkov, bi se število kadilcev zmanjšalo za kar 49 milijonov. Kot še pove vodja urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša, bi to v globalnem merilu državam prineslo dodatno 101 milijardo ameriških dolarjev, ta sredstva pa bi lahko porabili za preprečevanje in zdravljenje raka, bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Po njegovem prepričanju bi s tem lahko razbremenili finančno podhranjene zdravstvene sisteme.

Po priporočilih SZO naj davki znašajo najmanj 75 odstotkov maloprodajne cene najbolj prodajane znamke cigaret. "V evropski regiji SZO imajo takšno obdavčitev v 26 izmed 53 držav članic. V Turčiji so npr. po letu 2008 trošarine na tobak dvignili do 84,2 odstotka maloprodajne cene, ob tem pa uvedli tudi prepoved oglaševanja in kajenja v zaprtih prostorih. Do leta 2012 se je delež kadilcev zmanjšal za kar 13 odstotkov. V Franciji so od zgodnjih 90. let do leta 2005 zaradi dvigovanja davkov potrojili ceno cigaret. Prodaja je upadla za več kot 50 odstotkov. Temu je sledilo dramatično zmanjšanje umrljivosti mladih moških v starosti od 35 do 44 let zaradi pljučnega raka, saj se je v primerjavi z letom 1996 kar prepolovila," še pove Ivanuša.

Cene tobačnih izdelkov v Sloveniji so med nižjimi v EU Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so cene tobačnih izdelkov v Sloveniji kljub večkratnim zvišanjem obdavčitve še vedno med nižjimi v EU. Celotna obdavčitev tobačnih izdelkov znaša približno 80 odstotkov maloprodajne cene, kar se sicer sklada s priporočili SZO, vendar pa so cene tobačnih izdelkov v Sloveniji še vedno med nižjimi v EU.

"Pomembno je, da še naprej redno in znatno zvišujemo obdavčitev in cene tobačnih izdelkov, da bomo dosegli čim večje znižanje potrošnje in posledic uporabe tobaka ter cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov. Zelo pomembno je tudi zmanjševanje razlik med cenami različnih izdelkov, ki so pri nas še vedno občutne. Če se ustrezno in primerljivo ne zvišajo cene različnih tobačnih izdelkov in zmanjšajo cenovne razlike med njimi, bo del kadilcev, namesto da se odloči za opustitev ali zmanjšanje uporabe, prešel na druge, cenejše tobačne izdelke," je prepričana Helena Koprivnikar iz NIJZ.

Na račun zmanjševanja porabe cigaret najbolj narašča prodaja drobno rezanega tobaka Po podatkih ministrstva za finance in Carinske uprave RS so se od začetka izvajanja trošarinskega sistema, to je leta 1999, trošarine na tobačne izdelke zviševale postopoma, in sicer praviloma dvakrat letno. "Z letom 2012 se je začela trošarina povečevati četrtletno. Z vidika obdavčitve so najpomembnejši izdelki cigarete, ker imajo več kot 90-odstotni tržni delež med tobačnimi izdelki. Cigarete so imele na začetku 45-odstotno obdavčitev s trošarino, danes pa je obdavčenje s trošarino 64-odstotno. Skupaj z davkom na dodano vrednost davčna obremenitev cigaret znaša več kot 82 odstotkov."

Na omenjenem ministrstvu in carinski upravi prav tako opozarjajo, da se je zaradi naraščajoče obdavčitve cigaret in posledično zviševanja cen cigaret v prodaji na drobno na račun zmanjševanja porabe cigaret začela povečevati poraba drugih tobačnih izdelkov. Med njimi najbolj narašča prodaja drobno rezanega tobaka.

Že leto po prenehanju kajenja se tveganje za koronarno srčno bolezen zmanjša za polovico Ivanuša še poudari, da se že eno leto po prenehanju kajenja pri nekdanjih kadilcih tveganje za koronarno srčno bolezen zmanjša za 50 odstotkov v primerjavi s kadilci. "Od pet do 15 let po prenehanju kajenja se tveganje za kap izenači s tveganjem za kap pri nekadilcih. Deset let po prenehanju kajenja se tveganje za raka pljuč v primerjavi s kadilci zmanjša za polovico. Zmanjša se tudi tveganje za številne druge vrste raka, na primer v ustih, na grlu, požiralniku, mehurju, materničnem vratu in trebušni slinavki."