"V javnosti kroži veliko neresnic o prehrani!"

"V medijih in med ljudmi kroži veliko netočnih informacij o prehrani," opozarja dr. Igor Pravst z ljubljanskega Instituta za nutricionistiko. Kot primer je omenil mit o himalajski soli, češ da ta ima posebno strukturo, zaradi katere ni nevarno, da bi povzročila povišanje krvnega tlaka, kot to velja za rafinirano sol. "Resnica je, da so vse vrste kuhinjske soli pomembne za zagotavljanje normalnega osmotskega tlaka, a obenem njihov visok vnos povečuje krvni tlak."

Tudi sicer je družba veliko bolj naklonjena nezdravi prehrani. Na trgu je sicer veliko živilskih izdelkov z ugodno prehransko sestavo, to so živila, ki vsebujejo manj soli, nasičenih maščob, enostavnih sladkorjev, pa tudi več potrebnih mineralov in vlaknin kot sorodni izdelki na trgu, a njihovi prodajni rezultati ne sledijo rezultatom, ki jih dosega nezdrava hrana.

Vsaka druga ženska in več kot dva od treh moških s čezmerno težo

Posledice so porazne: v Sloveniji ima vsaka druga ženska in kar 70 odstotkov moških čezmerno težo, so pokazale raziskave, na katere je spomnila vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje pri direktoratu za javno zdravje na ministrstvu za zdravje dr. Marjeta Recek.

Veliko je dejavnikov, ki nas v današnjem intenzivnem ritmu življenja spodbujajo k nepravilni in nezdravi prehrani. "Tudi oglaševanje spodbuja neuravnovešeno prehrano," je posvarila dr. Urša Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo.

Foto: prehrana.si

Maslo ali margarina, oljčno olje ali kokosova maščoba

Ravno zato, da bi slovenska javnost imela verodostojen vir informacij, nasvetov in dejstev o prehrani, so omenjene tri ustanove predstavile nov nacionalni spletni portal o hrani in prehrani Prehrana.si. Ta portal bo ponujal verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane in je del nacionalnega programa Dober tek, Slovenija.

Med odgovori, ki jih bo mogoče najti na tem portalu, bo med drugim pomoč pri odločanju med uporabo masla ali margarine in ali je kokosova maščoba primerno nadomestilo za oljčno olje.

Ali je rešitev preoblikovanje živil?

Kljub velikim prizadevanjem so premiki počasni. "Če bi samo za desetino zmanjšali porabo soli, kar je na prvi pogled videti malo, bi dosegli res veliko," pojasnjuje Pravst.

"Oglaševanje spodbuja neuravnovešeno prehrano," je posvarila dr. Urša Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo. Foto: Srdjan Cvjetović

"Preoblikovanje živil se mora zgoditi, nimamo več časa za čakanje," opozarja Blaznikova. Preoblikovanje živil bi pomenilo, da se obstoječim živilom odstranijo nekatera hranila, kot so transmaščobne kisline, druga, kot so sol, sladkor ali nasičene maščobe, se zmanjšajo, in sicer tako, da se okus, tekstura in okus bistveno ne spremenijo.

Preoblikovanje živil si prizadeva tudi za ohranitev koristnih hranil v živilih – vlaknin, vitaminov in mineralov, a to lahko uspe le ob večji ozaveščenosti javnosti, poudarjajo snovalci novega nacionalnega portala o hrani in prehrani.

Svetloba na koncu dolgega predora

Čeprav so naše prehranske navade še vedno daleč od zglednih, še vedno namreč uživamo odločno premalo zelenjave, sadja, polnovrednih žit, stročnic in rib, so dolgoletna prizadevanja obrodila nekatere majhne zmage.

"Slovenija je bila leta 2011 edina država, kjer se je trend naraščanja debelosti otrok ustavil," je spomnila Marjeta Recek in del zaslug za to pripisala ureditvi šolske prehrane.

Toda še vedno ostaja neizpodbitno, da živimo v okoljih, ki pri posameznikih spodbujajo neuravnoteženo prehranjevanje in na različne načine približujejo visoko predelano in manj kakovostno hrano, zato bo pot do več zdravja, boljše prehrane in manj debelosti gotovo še dolga, vir pravih informacij pa pomemben korak na tej poti.