Ponedeljek, 29. 3. 2021, 7.55
3 leta, 7 mesecev
Svetovni teden imunizacije: Cepiva so eden pomembnejših znanstvenih dosežkov
Svetovna zdravstvena organizacija kot pomembne dejavnike, ki cepljenje upočasnjujejo, navaja nevednost in napačne informacije, ki se po spletu hitro širijo, zato je izobraževanje javnosti bolj pomembno kot kadarkoli prej. Strokovni govorci na okrogli mizi STAkluba so odprli tematiko varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti cepiv ter poudarili, da so cepiva proti nevarnim boleznim eden od največjih dosežkov znanosti.
Imunizacija pomeni naravno ali umetno povzročanje odpornosti proti okužbam. Pri aktivni imunizaciji gre za cepljenje, kjer se spodbudi imunski sistem in tako doseže aktivno imunost. Pri pasivni imunizaciji pa gre za prejemanje protiteles, seruma ali koncentriranih protiteles imunoglobolinov (Ig), da telo zaščitimo pred neko boleznijo. Cepiva nas že več kot 200 let ščitijo pred boleznimi, ki ogrožajo življenje in onemogočajo naš razvoj.
V spletnem pogovoru STAkluba z naslovom Cepiva so ključnega pomena za posameznika in družbo so v okviru svetovnega tedna imunizacije, ki je letos od 24. do 30. aprila, sodelovali Denis Baš, dr. med., specialist pediater, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec ter epidemiolog in predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonovič, dr. med.
Cepljenje je pomembno za posameznika in za družbo
Kljub široki razpoložljivosti številnih varnih in učinkovitih cepiv še zmeraj prihaja do izbruhov bolezni, invalidnosti ali celo smrti, ponekod zaradi slabe dostopnosti cepiv, drugod pa zaradi širjenja nepreverjenih informacij o cepivih in posledicah po prejemu odmerkov cepiva, zaradi česar nekateri svojih otrok in sebe ne cepijo. Strokovnjaki so na okrogli mizi poudarili pomembnost cepljenja tako za posameznika kot družbo. Doc. dr. Lejko Zupanc pravi, da se "cepimo proti tistim nalezljivim boleznim, ki so zelo kužne, saj je v vsaki populaciji delež ljudi, ki bodo okužbo preboleli s težkimi posledicami ali smrtjo. Cepimo se z namenom, da okužbe ne prenašamo naprej in da jo lažje prebolimo."
Pediater Denis Baš pravi, da od staršev prejema ogromno vprašanj, "saj so se pojavili strahovi zaradi informacij, ki hitro krožijo po spletu, in različnih novic o cepivih proti koronavirusu". Vprašanja, ki jih starši naslovijo na Baša, so predvsem o "varnosti, učinkovitosti in nujnosti raznih cepljenj". Glede skrbi zaradi cepiv Baš pravi, da so "vsa cepiva, ki jih imamo tako v obveznem kot priporočenem programu za otroke, zares varna, preizkušena in učinkovita".
Med pandemijo novega koronavirusa padla precepljenost proti nekaterim nevarnim nalezljivim boleznim
Epidemija novega koronavirusa je po besedah Baša vplivala na delovanje zdravstvenega sistema. Pojasnil je, da podatki o precepljenosti za 2019 in 2020 z drugim odmerkom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam kažejo, da je precepljenost padla na 91 odstotkov, prej je bila med 93,5 in 95 odstotki. "Podobno stanje je pri revakcinaciji v 3. razredu, ko gre za cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju – tukaj je številka padla na 90 odstotkov. Še večji padec pa je bil pri srednješolcih. Če gledamo cepljenje proti tetanusu, vidimo, da je ta delež padel pod 90 odstotkov, prej je bila precepljenost 96-odstotna," pove Baš. Zoran Simonovič z NIJZ upad precepljenosti pripisuje "predvsem zamiku sistematičnih pregledov, ki so bili v lanskem letu v nekem obdobju zaustavljeni. Razveseljujoč je podatek o številu otrok, ki se cepijo z neobveznim cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam. To je bilo uvedeno v program cepljenja leta 2015, ko je le 50 odstotkov staršev cepilo svoje otroke, medtem ko je ta odstotek v letu 2019 zrasel na 65 odstotkov, v 2020 pa smo skoraj prišli že do 70-odstotne precepljenosti". Dodaja, da je velik interes za cepljenja tudi pri odrasli populaciji, kjer je interes viden tudi za samoplačniška cepljenja. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in po besedah Simonoviča interes raste. Omenja tudi podobnost z rastjo interesa za cepljenje proti gripi: "Na razpolago smo imeli veliko cepiva, veliko več kot v prejšnjih letih, a je bila želja tako visoka, da smo porabili vse cepivo," sklene.
Mojca Gobec z ministrstva za zdravje pravi, da so zadnje čase imeli tudi veliko pozivov za subvencionirano cepljenje dečkov proti humanim papilomavirusom, ki je za deklice že krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje dodaja, da je to "zelo pomembno za dosego cilja eradikacije raka na materničnem vratu, ki ga povzročajo humani papilomavirusi."
"V Sloveniji so dostopna številna cepiva in trenutno dogajanje glede bolezni covid-19 je pokazalo, da se moramo še naprej držati miselnosti, da postane cepljenje del naše preventivne kulture in vsakdanjika. Smiselno je, da bolezni, ki jih lahko preprečimo, preprečujemo. Epidemija je pokazala, kako dragoceno je res to orodje, ki ga je razvila znanost in ki se šteje kot eden od največjih dosežkov v zgodovini," poudari Mojca Gobec.
Svetovni teden imunizacije letos poteka pod geslom Cepiva zbližujejo in vsi štirje govorci se strinjajo, da je treba zaupati znanosti in znanstvenikom ter da je precepljenost proti nevarnim boleznim ključna za družbo.
Naročnik oglasne vsebine je Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb.
