Torek, 11. 4. 2017, 9.00
7 let, 1 mesec
Se vam kdaj zazdi, da slabo slišite?
Kako ohraniti zdrav sluh in kako prepoznati, da imamo težave s sluhom? Ključ do zdravega sluha je občasno uživanje v tišini in zgodnje odkrivanje okvare. Sluh vpliva na kakovost življenja in medsebojne odnose.
Zvok nam omogoča sporazumevanje in sprejemanje informacij, uživanje od dobri glasbi in preprosto poslušanje življenja okrog nas, opozarja nas na različne nevarnosti, zato je dober sluh nujen za kakovostno življenje. Če nas doleti okvara sluha ali napaka v kateremkoli zapletenem delu človekovega slušnega sistema, se moramo začeti spopadati z naglušnostjo ali izgubo sluha.
Zaradi napredka v medicinski tehnologiji se nam ni treba povsem sprijazniti s slušnimi okvarami, saj obstaja veliko slušnih aparatov, ki v veliki meri pripomorejo k izboljšanju razumevanja in s tem k boljši kakovosti življenja. Nekatere primere prevodne naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno, pri zaznavni naglušnosti pa je slušni aparat edina rešitev. Razvoj slušnih aparatov je segel tako daleč, da ga skoraj več ne vidite in ne čutite in vas v vsakdanjem življenju ne moti pri različnih aktivnostih.
Varujte svoj sluh!
Svojega sluha ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Slušne težave in okvara sluha so tretja najpogostejša zdravstvena težava, ki se v zadnjem času še stopnjuje.
Med vzroki za izgubo sluha so starost, genetska predispozicija in bolezen. Eden od treh ljudi, starih od 65 do 74 let, ima določeno stopnjo okvare sluha, po 75. letu pa se to razmerje poveča na eno osebo od dveh. Natančnega vzroka za starostno pešanje sluha ne poznajo, lahko da je vzrok v vseživljenjski izpostavljenosti hrupu in drugim škodljivim dejavnikom, ki počasi načenjajo občutljivo mehaniko slušnega sistema.
Skoraj polovica posameznikov v poklicih, kjer so delavci redno izpostavljeni glasnemu hrupu, ima delno okvaro sluha. Med njimi so tudi glasbeniki, ki morajo na koncertu zato nositi slušalke.
Sodobno življenje je na seznam vzrokov dodalo nekaj do ušes neprijaznih elementov – nekatera zdravila, ki vplivajo na sluh in ravnotežje, in številne vire glasnega zvoka. Razvedrilno poslušanje glasne glasbe in stalen hrup načenjata predvsem ušesa mladih, ki se morajo zavedati, da tudi če je zvok prijeten, lahko okvari sluh.
Nasveti za varovanje sluha
- Izklopimo glasbo. Predvajalniki glasbe naj bodo na srednji glasnosti, izogibajmo se glasbi, da bi utišali hrup iz ozadja. Če prek slušalk ne slišimo zunanjih zvokov, potem je glasba preglasna. Tudi če oseba zraven nas sliši našo glasbo, je ta preglasna.
- Pravilo 60 : 60. Na predvajalniku nastavimo največ 60 odstotkov glasnosti glasbe, ki jo potem poslušajmo 60 minut na dan. Uporabljamo možnost "smart volume", ki nam pomaga uravnavati glasnost.
- Bodimo retro. Uporabljajmo starinske velike slušalke, ki stišajo zunanje zvoke, tako da lahko glasbo poslušamo pri nižji glasnosti.
- Privoščimo si zvočno dieto. Svojim ušesom privoščimo počitek, če smo jih predolgo mučili s hrupom. Po dveh urah zabave v nočnem klubu morajo ušesa počivati 16 ur.
Kdaj je čas za pregled?
V številnih primerih se sluh slabša počasi in tako se skoraj neopazno pojavijo velike težave – opažamo, da drugi več momljajo, sogovorniki morajo govoriti glasneje, neradi se pogovarjamo po telefonu. Dokler še vedno slišimo, si mogoče mislimo, da je vse v redu.
V prvih stopnjah izgube sluha je težje zaznati in razumeti visoke zvoke – otroške in ženske, predvsem ne ločimo med glasovoma "s" in "f".
Drugi simptomi izgube sluha:
- težko se sporazumevamo po telefonu,
- težko slišimo, če je v ozadju hrup,
- težko sledimo pogovoru, če hkrati govori več kot en govorec,
- zdi se nam, da ljudje momljajo,
- večkrat ne razumemo, kaj ljudje govorijo, in se tudi odzovemo napačno,
- večkrat prosimo sogovornike, da ponovijo svoje besede,
- drugi se pritožujejo, da je televizija preglasna,
- v ušesu slišimo zvonjenje, piskanje, brnenje, sikanje – temu pravimo tinitus.
Ko sami sebi priznamo, da ne slišimo več najbolje in da potrebujemo pomoč, smo že na dobri poti (ta del je pravzaprav najtežji, od tod dalje gre lažje). Prava pot je, da gremo najprej do svojega zdravnika, ki nas napoti do ORL-specialista. Če ta oceni, da bi za boljšo komunikacijo potrebovali slušni aparat, se boste pogovorili še s slušnim akustikom. Po Sloveniji so vam na voljo Widexovi slušni centri, ki jih najdete po vseh večjih mestih po Sloveniji. Slušni akustik se bo z vami pogovoril in vam svetoval pri izbiri slušnega aparata, ki so zdaj že visokotehnološko izpopolnjeni in izjemno majhni. Predvsem pa ne pozabite – če se vam zdi, da slabše slišite, čim prej ukrepajte, saj boste sami sebi močno izboljšali kakovost življenja!
Widex slušni aparati – ponujajo brezplačni pregled sluha in svetovanje v vseh svojih poslovalnicah po Sloveniji. Pregled poslovalnic si lahko ogledate na: http://www.widex.si/vse-poslovalnice/
Za vse uporabnike slušnih aparatov je na voljo tudi spletna trgovina: http://www.widex.si/trgovina/
Znani Slovenci in športniki
Med uporabniki Widex slušnih aparatov je trenutno najodmevnejša Anja Drev, ki si je letos marca prismučala dve bronasti medalji, v smuku in kombinaciji, v slalomu je bila četrta, v veleslalomu pa peta. Anji tudi pri športnih aktivnostih pomagajo slušni aparati Widex Dream Fashion.
