S hojo lahko zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja

Kot še kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), bo do leta 2030 na leto za kardiovaskularnimi boleznimi umrlo več kot 23 milijonov ljudi.

Zato SZO opozarja, da kajenje, nezdrava prehrana in fizična neaktivnost povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja. Medtem pa vsaj pet obrokov sadja in zelenjave dnevno in omejevanje količine zaužite soli na manj kot eno žličko na dan pomaga pri preprečevanju razvoja teh bolezni. K temu bo pripomogla tudi vsakodnevna vsaj 30-minutna telesna aktivnost.

Po mnenju Svetovne zveze za srce (World Heart Federation) je hoja ena najbolj preprostih, dostopnih in poceni telesnih dejavnosti za preprečevanje bolezni.

V ZDA in Veliki Britaniji le okoli 33 odstotkov ljudi hodi priporočenih 30 minut V ta namen so pred svetovnim dnevom srca, ki je bil 29. septembra, izvedli raziskavo o tem, koliko časa posamezniki hodijo vsak dan. V raziskavi je sodelovalo šest držav, in sicer Brazilija, Kitajska, Indija, Španija, Velika Britanija in ZDA, s skupno več kot sedem tisoč anketiranimi, starimi nad 18 let.

V okviru raziskave so anketirancem zastavili dve vprašanji, in sicer koliko časa so porabili za počasno in koliko za hitro hojo. Rezultati so pokazali, da v ZDA in Veliki Britaniji eden od treh odraslih ne ve, koliko vsak dan hodi, v primerjavi z le enim od šestih odraslih v Indiji.

V vseh sodelujočih državah 55 odstotkov vprašanih na dan hitro hodi manj kot 30 minut, v ZDA in Veliki Britaniji le okoli 33 odstotkov, v Indiji in Braziliji je takšnih 50 odstotkov. S hojo po 30 minut petkrat na teden bi ljudje lahko svojo življenjsko dobo podaljšali za tri leta, saj zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja kar za 11 odstotkov.

Kaj so kardiovaskularne bolezni? Srčnožilne ali kardiovaskularne bolezni so bolezni, ki prizadenejo srce oziroma krvne žile. To so koronarno srčna bolezen (bolezen glavnih žil, ki srce oskrbujejo s hrano in kisikom), cerebrovaskularna bolezen (bolezen krvnih žil, ki oskrbujejo možgane), periferna arterijska bolezen (ena najpogostejših oblik napredovale ateroskleroze oziroma poapnenja žil), revmatična bolezen srca (poškodbe srčne mišice in srčnih zaklopk zaradi revmatične vročine, ki jo povzročijo streptokoki), prirojena srčna bolezen ter globoka venska tromboza in pljučna embolija (krvni strdki v venah nog, ki se lahko preselijo na srce in pljuča).