Kakšna prehrana nas bo v hladnih dneh obdržala pri zdravju?

Prav tako je zlasti v zimskih mesecih na razpolago manj svežega sadja in zelenjave, zato je pomembno, kako telesu zagotoviti dovolj hranilnih snovi, da bi ostali zdravi. Po prepričanju nutricistke Karle Klander je zato v tem obdobju treba poseči po hrani, ki je bogata z določenimi vitamini in minerali.

Eden najmočnejših antioksidantov, ki ščitijo celice pred nastankom prostih radikalov ter tako ustvarjajo optimalne pogoje za dobro delovanje imunskega sistema in njegovo boljšo odzivnost, je vitamin C. "Ta je desetletja veljal za zmagovalca pri preprečevanju prehladnih obolenj in gripe, v hladnejšem delu leta pa so ga še posebej priporočali. Brez dvoma si še vedno zasluži vse spoštovanje. Tako omenjen vitamin najdemo zlasti v camu camu, goji jagodah, limonah, kiviju, aroniju, paprikah, zelju, brokoliju in tako dalje."

Vloga vitamina D naj bi bila pri preprečevanju prehladnih obolenj večja kot vloga vitamina C Toda po mnenju naše sogovornice je treba izpostaviti tudi pomembnost vitamina D. "Nova spoznanja namreč kažejo, da je vloga vitamina D pri preprečevanju prehladnih obolenj celo večja kot vloga vitamina C."

Ker so jesendki in zimski dnevi krajši, sonce pa relativno šibko, je raven vitamina D v tem obdobju zmanjšana, zato so ljudje bolj dovzetni za virusne okužbe. Vitamin D namreč z nadzorovanjem citokinov, beljakovin, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistem, pomaga uravnavati imuniteto.

Za nabiranje zalog tega vitamina se je zato najbolje izpostaviti soncu, manj ga dobimo s prehrano, njegovo raven pa lahko reguliramo s prehranskimi dopolnil. Sicer pa vitamin D najdemo zlasti v olju jeter polenovke, lososu in tuni.

Kot močni antioksidanti delujejo tudi vitamina A in E ter minerala cink in selen. Vitamin A najdemo na primer v sladkem krompirju, korenju, temnozeleni zelenjavi, jetrih, jajčnem rumenjaku ali maslu, vitamin E pa v olju pšeničnih kalčkov, rumenjaku, stročnicah, oreščkih, v zeleni listnati zelenjavi, maslu ali rastlinskem olju.

S cinkom so bogati pivski kvas, lupinarji, kot so školjke, polži in raki, jetra, otrobi, oreščki, špinača, korenje, ovseni kosmiči ali na primer sončnična semena, s selenom pa brazilski oreščki, morska hrana, česen, čebula, polnozrnata žita, rjavi riž, ananas, piščanec in tako dalje.

Imunski sistem podpirajo tudi maščobne kisline omega 3, ki jih zaužijemo z lanenim oljem in semeni, konopljinim oljem, semeni chia, orehi, lososom, sardelami in tako dalje.

Tudi zelišča in začimbe so izvrstna prva pomoč Prav tako je za dober imunski sistem po besedah Klanderjeve treba imeti zdravo črevesno floro, saj je ta odgovorna za dobro prebavo in vsrkanje pomembnih hranil, zato je občasno priporočljivo poseči tudi po kakovostnih probiotikih.

Tudi zelišča in začimbe, ki jih lahko zaužijemo v majhnih količinah, so izvrstna prva pomoč v obdobju, ko smo zaradi manj ugodnih vremenskih dejavnikov bolj dovzetni za različna prehladna obolenja. "Kot smo že omenili, so v hladnih dneh priporočljiva živila, ki grejejo, in med začimbami so to zagotovo zlasti cimet, klinčki, koper, janež, ingver, česen, čebula in podobno. Za izvrstne v boju proti prehladu so se izkazali tudi timijan, žajbelj in hren. Ne smemo pa pozabiti niti na kajenski poper, kurkumo, za dihalne težave pa je zelo opevano olje črne kumine," še pove Klanderjeva.