Dojenčki iz manj higienskih okoljih imajo manj alergij in astme

Kot še kaže študija znanstvenikov bolnišnice Johns Hopkins Children's Center, imajo dojenčki, ki so bili izpostavljeni vsem trem alergenom, manjše tveganje za omenjenimi težavami kot tisti, ki so bili izpostavljeni enemu ali dvema.

Težave z dihanjem so bile trikrat pogostejša pri otrocih, ki v prvem letu starosti niso bili izpostavljeni takim alergenom (51 odstotkov), v primerjavi s tistimi, ki so živeli v hišah, kjer so bili prisotni vsi trije alergeni (17 odstotkov). Študija kaže, da ima lahko zgodnja izpostavljenost otrok bakterijam in določenim alergenom zaščitni učinek, saj oblikujejo imunski odziv otrok.

Zaščitni učinki izpostavljenosti izginejo po prvem letu starosti Prav tako raziskava kaže, da je čas prve izpostavitve zelo pomemben, in sicer ne le zato, ker se v prvem letu otrokovega življenja izoblikujejo mnogi imunski odzivi, temveč tudi zato, ker igrajo nekatere bakterije in alergeni pomembno vlogo pri spodbujanju in usposabljanju imunskega sistema. Znanstveniki ob tem opozarjajo, da zaščitni učinki te izpostavljenosti izginejo po prvem letu starosti. Približno 41 odstotkov otrok brez težav z dihanjem in alergijami do tretjega leta starosti so odraščali v gospodinjstvih z najvišjimi stopnjami alergenov in najbogatejšo paleto bakterijskih vrst. In le osem odstotkov otrok, ki so imeli težave tako z dihanjem kot tudi alergijo, je bilo izpostavljenih alergenom in bakterijam v svojem prvem letu življenja.

Otroci iz preveč čistih okolij razvijejo preobčutljiv imunski sistem Ugotovitve raziskave so v skladu s tako imenovano higiensko hipotezo, ki pravi, da lahko otroci, ki odraščajo v preveč čistih okoljih, razvijejo preobčutljiv imunski sistem, zaradi česar so nagnjeni k tovrstnim obolenjem.

V študijo je bilo vključenih 467 novorojenčkov, rojenih v mestih Baltimore, Boston, New York in St. Louis, katerih zdravje so znanstveniki spremljali tri leta. Med drugim so obiskali tudi njihove domove, kjer so izmerili stopnje in vrste alergenov, ki so bili prisotni v okolju dojenčkov. Prav tako so jih periodično pregledali in testirali njihovo kri in kožo ter anketirali starše. Poleg tega so znanstveniki tudi zbrali in analizirali bakterijsko vsebnost v prahu v 104 domovih.