Pernati dopustniki računajo na nas vse leto – vrnili nam bodo z obrestmi

Zjutraj nas že prebuja ptičje žvrgolenje, kmalu bomo morali pospraviti ptičje hišice, saj bodo kljunčki začeli iskati hrano v naravi. A s pospravljanjem ptičje hišice se človekova skrb za pernate prijatelje ne sme končati. Naša naloga je, da kar se da dobro poskrbimo za znanilke ohranjenosti narave.

Niso pa vsi ljudje ljubitelji ptičev, nekaterim celo vzbujajo srh. Tistim, ki nad "pernato aviacijo" niso najbolj navdušeni, naj bo v uteho vsaj podatek, da so ptice zelo dober kazalnik stanja ohranjenosti narave in biodiverzitete ter s tem prihodnosti človeka. Kjer je veliko ptic, tam je tudi biotska pestrost.

Ko začne zmrzovati, je čas za ptičjo hrano

Najjužnejša gnezdišča škurha v Evropi so ravno na Ljubljanskem Barju in Cerkniškem jezeru. Z izginjanjem barjanskih travnikov izginjajo primerni življenjski prostori za škurha, poleg tega pa ga ogrožajo tudi sprehajalci psov. Na Ljubljanskem Barju ravno v bližini njegovih gnezdišč ljudje radi sprehajajo pse, ki praviloma niso na povodcu in prosto tekajo po travnikih. (Foto: Peter Trontelj)

Ptice začnemo hraniti, ko se temperature ponoči spustijo pod ledišče ali ko zapade prvi sneg. Najpogosteje je to pozno jeseni. Obstaja nekaj osnovnih pravil, ki se jih je treba držati, da ne bomo pticam naredili več škode kot koristi:

- Krmilnica mora biti postavljena na varno mesto, pozorni bodimo na domače mačke, ki rade zimske dneve preždijo v bližini ptičjih krmilnic. Ker je krmilnica stična točka velikega števila ptic, je tudi primerno mesto za širjenje bolezni, zato moramo skrbeti za njeno snažnost.

- Ni vsaka hrana primerna za ptice. Ptice hranimo s takšno hrano, kakršno bi dobile tudi v naravi. Primerni so sončnična in druga semena (konoplja, proso, druga žita), lešniki, orehi, rade imajo jabolka, jabolčne krhlje in drugo sadje. Kdor ima vrt ali košček zemlje, bo veliko naredil, če bo posadil šipek, črni trn ali katerikoli drug plodonosen grm ali drevo, ki ga bodo ptice z veseljem pozimi obiskovale in zobale njegove plodove. Ravno tako si bodo z veseljem postregle z jabolkom, kakijem ali kakšnim drugim sadežem, ki ga bomo namenoma pustili na drevesu.

Manj ko se vtikamo v ptičji zarod, manj škode mu naredimo

Južna postovka je nazadnje gnezdila v Sloveniji v sredini devetdesetih let dvajsetega stoletja. Prehranjuje se z velikimi žuželkami npr. z bramorji, velikimi kobilicami ipd., ki pa so zaradi pesticidov in spodbujanja monokulturnega kmetijstva izginile v takšni meri, da je z njimi izginila tudi južna postovka. Danes je južna postovka v Sloveniji izredno redek gost, ki ga lahko srečamo v času pomladanske ali jesenske selitve. (Foto: Davorin Tome)

Ko najdemo mladiče brez mame, se jih ne smemo dotikati. Obstajajo pa tudi primeri, ko moramo prijeti mladiča. Osnovno pravilo je – manj ko se vtikamo v ptičji zarod, manj škode mu naredimo.

Ljudje nikoli ne bomo tako uspešno vzgojili ptičjega mladiča in ga pripravili na "odraslo" življenje, kot ga lahko starši. Starši uspešno poskrbijo za svoje mladiče, tudi če so popadali iz gnezda in se nam zdijo nebogljeni. Mladiča lahko primemo, če je zunaj gnezda in če so v bližini mačke, psi ali promet. Takrat ga primemo in damo na varnejše mesto – v grm, na drevo. Mladiči in starši se sporazumevajo z oglašanjem in starši vedno vedo, kje je njihov mladič.

Ko najdemo ranjeno ptico, jo najprej umirimo v temnem in zračnem prostoru. Najbolje je, da jo damo v kartonasto škatlo s kakšnim kosom starega blaga za boljšo oporo in luknjami za zračenje. Nato jo čim prej odpeljemo do najbližje veterinarske postaje, kjer jo bodo oskrbeli.

Posebno pozornost moramo nameniti ravnanju z večjimi pticami, kot so sove, ujede, labodi, štorklje in čaplje. Pri branjenju nas lahko s svojimi kremplji in kljunom resno poškodujejo, zato moramo biti še posebej pazljivi. V takšnih primerih je najbolje s kakšnim večjim kosom blaga pokriti celo ptico ter ji tako umiriti glavo in peruti.

Srednji detel.

Ste našli gnezdo na vrtu? Veselite se ga, vendar mu ne posvečajte nobene pozornosti!

Zgodi se, da včasih najdemo gnezdo, ki ga ptička splete na našem vrtu ali balkonu. Veselimo se ga in ga spremljajmo – seveda z varne razdalje. Ni nam treba spremeniti svojih dnevnih navad, če hodimo na balkon ali če delamo na vrtu. Ptice so nas opazile ter očitno presodile, da ne predstavljamo nevarnosti in da je varno gnezditi na našem balkonu, vrtu.

Nič pa ne bo škodilo, če jim pustimo malo več miru in kakšen osebni načrt opustimo (npr. obrezovanje grma, v katerem gnezdijo).

Vsekakor pa ne smemo posvečati pozornost gnezdu, ga hoditi redno obiskovat in šteti jajc. S tem ne motimo samo gnezdečega para, ampak tudi (oziroma predvsem) opozorimo morebitne plenilce na prisotnost gnezda. Sive vrane ali srake nam bodo z zanimanjem sledile in za nami preverile, kaj nas je tako zanimalo.

Ptiči so kazalec biotske pestrosti

Ptice imajo mnogo lastnosti, zaradi katerih so zelo dober kazalnik stanja ohranjenosti narave, biodiverzitete. Kjer je veliko ptic, so tudi biotska pestrost, ohranjena narava in kakovostnejši življenjski prostor ne samo za ptice in druge živali, ampak tudi za ljudi.

Kjer se število ptic zmanjšuje, upada biodiverziteta in z njo tudi kakovost našega življenjskega prostora, kar pomeni, da je tudi ljudem težje.

Skrb za ptice se obrestuje tudi gospodarsko

Ljudje lahko pri ohranjanju zaščitenih vrst najlažje pomagamo, če imamo v lasti nekaj zemlje. Kdor upravlja zemljo, ima namreč neposreden vpliv na naravo in ptice.

S pametnim in trajnostnim gospodarjenjem bomo ohranjali ptice in naravo. Za to ni treba vložiti veliko energije oziroma se žrtvovati, v večini primerov se nam to obrestuje tudi gospodarsko.

Kdor nima zemlje, naj podpira lokalne kmete, ki na trajnosten in ekološki način pridelujejo hrano.

S tem podpiramo tudi ohranjanje ogroženih vrst kmetijske krajine, ki zaradi vse intenzivnejšega kmetijstva naglo izginjajo iz Evrope.

Triprsti detel.

Vpliv na zaščitene vrste pa ima tudi turizem, zato:

- Ne vznemirjajmo ptičev samo zaradi fotografije. - Če imamo psa, ga imejmo na povodcu. - Ni se nam treba z avtomobilom pripeljati do najbolj skritega kotička gozda. - Ne nabirajmo šopkov cvetic zgolj zato, da jih bomo čez dva dni vrgli stran.

Vsak pri svojem delu ali dejavnosti vsaj posredno vpliva tudi na naravo in zaščitene vrste. Z majhnim razmislekom in malenkostnimi spremembami svojega delovanja lahko pripomoremo k ohranjanju zaščitenih vrst.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.