V Celju bo predaval Jožef Muhovič

Predavanju bo sledil pogovor, ki ga bo vodila Alenka Damjan, so sporočili iz omenjenega centra.

Razstava Jožefa Muhoviča obiskovalcu galerije v koncentraciji oblikovnih vzorcev ponuja aktivno branje o strukturi predmeta, o njegovi formi, predvsem pa projekciji v "pokrajino pogleda". Umetnik se je namreč odločil za zanimivo zasnovo razstave, povezano v prostorske sklope, ki so se izmaknili časovnemu zaporedju in z dinamičnim prehajanjem medija v medij poudarili oblikovno razsežnost. Tako so posamezni galerijski prostori oblikovani v kompleksno "prostorsko podobo", ki skozi klasične likovne medije (slikarstvo, risba, grafika, kiparstvo) odkriva posamezne umetnikove impulze in jih v komunikaciji z gledalcem artikulira v nove kreativne sile.

"Želim si, da bi prišlo 'do besede' tisto, kar umetnik ustvari"

"Moje mnenje je, da bi se umetniška slika, kakor jo pojmujem, morala do sveta in do človeka obnašati diametralno različno. Predvsem bi svetu in človeku morala 'pustiti prostor' in se odpovedati (narativnemu) vmešavanju vanju. Do njiju bi morala znati ustvariti razdaljo (ki jo imenujem koncentrirana pozornost), distanco (ki jo imenujem refleksija) in razvodje (ki ga imenujem eksistencialna resnoba). V slikarskem odnosu do sveta in človeka bi se morali sem in tja ustaviti in obmirovati v 'intenzivnem gledanju' - kajti preštevilne podobe in prepotentne teorije o njih niso ravno dobre za slikarsko prezenco. Namesto da 'govori umetnik', si zopet želim, da bi prišlo 'do besede' tisto, kar umetnik ustvari. Da bi nas zaposlilo in prevzelo do stopnje, ko bi (morda) prenehali vpraševati, kaj 'pomeni', saj bi se zavedeli, da je enostavno prezentno in pomembno (če bi tako res bilo). In to dejstvo bi nas spremenilo," je o pojmovanju slike povedal Muhovič.

Muhovič je umetnik, ki svojo intelektualno moč umešča v široko polje ustvarjalnosti; ukvarja se s slikarstvom, grafiko in kiparstvom, objavlja razprave in članke s področja likovne teorije, likovne semiotike, estetike in filozofije umetnosti. Njegova znanstvena bibliografija obsega blizu sto enot, od tega tretjino objavljenih v tujini.

Redke odločitve o javni predstavitvi

Zanimivo je, da se pred njegov izjemno plodovit umetniški opus mnogokrat neupravičeno postavljajo teoretska branja in da je pogled na njegovo likovno produkcijo, ki je prisotna v pomembnih grafičnih zbirkah, kot so Albertina na Dunaju, Kunstbibliothek Berlin, Landesmuseum Joaneum v Gradcu, Kleine Galerie na Dunaju, Bienale slovenske grafike v Novem mestu in Northern Arizona University - Old Main Art Museum v Flagstaffu, ZDA, povezan z redkimi odločitvami o javni predstavitvi, so še sporočili iz celjskega centra sodobnih umetnosti.