Svetlobna gverila se svetlika v mestu

Tema letošnje Svetlobne gverile, ki je nekaj luči prižgala že v okviru festivala Exodos (Tim Etchells in Matthieu Tercieux) in Strašilu Marka A. Kovačiča in Braneta Ždrale na PST-ju, so šibkejši svetlobni viri, ki jih postavljajo v razmerje do javnega prostora, do obiskovalca oziroma mimoidočega in ki odpirajo prostore domišljije in umetnosti.

Odprtje festivala, ki bo trajal do 29. junija, se je odvilo ob svetlobnem koncertu instalacije Mirka Malleta z naslovom Barvno dirigiranje. Barva, ki upodablja zvok in zvok, ki sproža barvne podobe, je razmerje, opredeljeno skozi glasbeno-likovno kompozicijo, ki jo na presečišču teh dveh elementov dirigira programirana svetloba.

Barvno dirigiranje, ki je zasedlo prostor pred Križevniško cerkvijo, je bilo tako uvod po obhodu med svetlobnimi telesi v programu Svetlobne gverile. V cerkvi je na ogled elektroakustična svetlobna prostorska instalacija skupine Artificiel 6281, v kateri svetloba vibrira z zvokom, ta se z zmanjševanjem prve krepi. Slišati je mogoče zvoke iz narave in njihove sintetične različice. Sedenje pod utripajočimi lučmi, ki pričajo prej o preteklosti kot o sedanjosti, tako kot prostor in zvok, ki se temu prilagajata in prav tako predstavljata svojevrstno dirigiranje, tokrat z našimi asociacijami.

Kresničke so živahen projekt, v njihovem soju se lahko znajdemo sami, v dvoje, troje, največ v skupini petih ljudi, ki pod kupolo, osvetljeno z drobnimi svetilkami, lahko sanjarijo, se spominjajo, smejijo, pogovarjajo. Združeni na majhnem prostoru in obsijani s prijetnostjo ambienta so posamezniki vabljeni k interakciji, povezovanju in spoznavanju. Instalacijo so zasnovali študenti 3. letnika katedre za vizualne komunikacije.

Delo študentov, domačih in tujih s fakultete za arhitekturo, je tudi Samo za vogal poglej, umeščen na vrt Festivala Ljubljana. Vrata do tja so zaklenjena, pogled pa mogoč samo skozi odprtine železnih vhodnih vrat, skozi okna. Kaj je tam, je tako nemogoče v celoti (u)gledati in zato nemogoče zares videti. Pri tem iščemo načine in vogale, da bomo lahko videli še več in drugače. Kot ob pogledu, ki išče in raziskuje ter je predan nedostopnemu in nepredvidljivemu.

Od oblike do oblike V Galeriji Vžigalica so na ogled štirje projekti. Kurt Laurenz Theinert se predstavlja z instalacijo pod naslovom Gespinst, v kateri destabilizira prostor, pozornost pa preusmeri na celotno dogajanje. V postavitvi umetnik ustvarja vizualne valove, za katere se zdi, da bi lahko imeli logiko, harmonično strukturo, ki se v naslednjem trenutku lahko izvije v svoje nasprotje. Utripanje elektroluminiscentnih žic, razporejenih pod različnimi koti, ob gledanju kmalu začne delovati kot celota, kjer izgubimo občutek za posamezni dogodek, tega ne spremljamo več, vidimo celoto.

Carta Incognita Hamota Čavrka se napaja v abstraktnem geometrizmu in avtorjevem navdušenju nad topografijo zemeljskih poldnevnikov in vzporednikov. Z njimi ustvarjalec potuje po prostorih domišljije, površini razstavljenega objekta in sferah vsakdanjega ter duhovnega. Mrežasta struktura zarez in odsevov se tako plasti v neskončnih smereh in ravneh.

Od oblike do oblike je prostor, zasnovan, kot vsak, v razmerju med mejami, ki začrtujejo oblike, njegovo strukturo in dinamiko. Kjer se konča predmet, se meja drugega, lahko tudi praznine v prostoru, začne. Ob spremljanju poti oblik pa se izgubijo izstopajoče individualne značilnosti. Meje med fizično in vizualno realnostjo pa briše vmesnik Od oblike do oblike ter hkrati spodbuja razlikovanje oblik kljub njihovi navidezni podobnosti. Projekt je delo Dana Adlešiča, Tilena Sepiča in Matica Potočnika.

Videoinstalacija Delci sveta govori o ujetosti narave v kulturo. V urbani prostor projicira živalske podobe, z njim pa odpira zgodbe o ujetništvu in instrumentalizacijah s strani človeka. Avtor projekta je Betrand Gadenne.

V Gledališču Gleja je na ogled tudi Soulshine Gverila Boruta Bučinela, v katerem se ukvarja s spreminjajočim, napetostjo med izginjanjem in pojavljanjem. Minljivostjo v enem dnevu. Gre za grafit, ki se pokaže sredi noči pod UV-lučjo in hkrati vedno znova preoblikuje in vedno na novo postaja.

Na Ribji ulici pa so se 28. maja prižgale še ene luči, te so zasnovali študenti z akademije za likovno umetnost in oblikovanje, projekt pa naslovili Opazovani.