Sodobni madžarski balet

Madžarska rapsodija je baletno delo na glasbo Franza Liszta pod koreografijo katere se je podpisal Zoltán Fodor. V rapsodiji, ki je nastala ob 200. obletnici skladateljeve smrti, telesa ne pripadajo nikomur in ničemur. Zaznamuje jih odsotnost imena, spola ali obličja. Vsa telesa so eno, en narod, ena skupnost in eno srce, so povedali ob prvem delu predstavitve madžarskega Sodobnega baleta iz Győra pri nas, ki bo nastopil 20. maja v Cankarjevem domu.

Koreograf Ben Van Cauwenbergh je balet La vie en rose ustvaril v dveh dejanjih. Plesno gledališče je zasnovano na podlagi dobro poznanih šansonov, popevkarjev, kot so Maurice Chevalier, Edith Piaf, Jacques Brel in Gilbert Bècaud. "Nesmrtne pevce šansonov opazujemo skozi oči potepuha Jefa: včasih je pogled nostalgičen, včasih melanholičen in grenko-sladak, vseskozi pa ga zaznamuje smisel za samoironijo," narativna izhodišča plesnega dela opisujejo ustvarjalci.

Ples kot kritika zatohlosti dobe Leta 1979 so si plesni novinci, sveži diplomanti plesne akademije, našli zatočišče v Győrovem novem gledališču. Sodelavca svetovno priznanega Maurica Béjart Ivána Marka so prosili, naj postane naš umetniški vodja. Odločitev se je izkazala za pravo, saj je Mark tedanji plesni svet razgibal s svežimi zamislimi in vanj vnesel profesionalnost.

Neobičajne koreografije, ki so kritizirale zatohlost dobe, so ansamblu zelo hitro prinesle domačo in mednarodno slavo.

Prvo obdobje baletnega ansambla se je končalo leta 1981, ko jih je zapustil ustanovni vodja. Po zamenjavi vodstva so vsako leto osvežili repertoar in širili plesna obzorja.

Z zdajšnjim umetniškim vodjo Jánosom Kissom Sodobni balet iz Győra uvaja nove slogovne usmeritve in dviguje njegove umetniške standarde. Repertoar zajema skorajda vse plesne zvrsti, od klasičnega baleta do sodobnega plesa in eksperimentalnih projektov, svoj razpon pa je razširil tudi na gibalno gledališče in otroške predstave.