Slovensko mladinsko gledališče razburkalo rusko javnost

Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča v sibirskem Omsku konec maja s predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, ki je do zdaj gostovala na dvajsetih festivalih v Evropi in Ameriki, je sprožilo pravcati škandal in kritiške apologije.

Časopis Omskinform je že dan po prvi predstavi na Mednarodnem festivalu mladih gledališč Rusije v naslovu zapisal: Škandal na festivalu v Omsku ter popisal "neizmerno zmedenost starejše birokratske publike, ki je v pražnjih oblekah napolnila gledališče in bila šokirana že ob prvem prizoru moške golote. Citiramo: 'Starejše gospe so skorajda omedlele, ko so zagledale štiri nage igralce,'" so sporočili iz Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Toda škandal se je šele začel, še pravijo v SMG-ju. Kritik namreč piše, da je bil prvi prizor golote samo uvod v šok, ki so ga mestni veljaki doživeli ob monologu, v katerem je Primož Bezjak izpostavil soodgovornost tamkajšnjega župana za ekološke katastrofe in porast rakastih obolenj v Sibiriji.

Publika je bila dobesedno pritisnjena ob zid, dobra tretjina dvorane je še pred koncem predstave zapustila dvorano, preostali dve tretjini pa sta igralce pospremili z ovacijami.

Marina Dmitrevska, članica žirije festivala in glavna urednica sanktpeterburške revije za gledališče, je po ogledu uprizoritve izjavila: "Včeraj smo doživeli pravo bombo. Videli smo politično gledališče, ki ga v Rusiji ni." V odgovor na burne odzive publike pa je s svojo kolegico za revijo Peterburški teatralni žurnal napisala dva članka, ki poskušata osvetliti to po njunem mnenju prelomno politično predstavo in gledališče, zapis še povzemajo v ljubljanskem gledališču.

V prispevkih sta med drugim zapisali: "To ni provokacija. To je pravo politično gledališče, ki v svetu obstaja, vendar ga v tej državi v nobeni obliki nikoli zares ni bilo. Predstava odpira vse relevantne družbene teme, se ukvarja z bolečino in profesionalno etiko. Zadnji prizor – to je pravi Shakespeare! Svet, ki je izgubil ves pomen. Prvi prizor, v katerem se igralci fizično izpostavijo, je seveda provokativen. Enako velja tudi za zadnji prizor, le da gre v tem primeru za duhovno izpostavljenost. Res pogumni igralci in igralke."