Silva Čušin - dobitnica Borštnikovega prstana

V žiriji za nagrado so bili Mojca Kreft, Bine Matoh in Tone Partljič. Čušinova bo priznanje za življenjsko delo prejela v sredo, 24. oktobra, na sklepni slovesnosti 42. Borštnikovega srečanja, ko bodo podelili tudi ostale festivalske nagrade, so sporočili iz mariborskega gledališča, pod katerega okriljem vsako leto poteka festival domačega teatra.

Igralsko kariero gradi že od študentskih let

Igralska pot Silve Čušin je ena sama pot navzgor. Čušinova skrbno gradi svojo kariero že od študentskih let, ko je za vlogo Evgenije v Mrožkovem Tangu v akademijski produkciji ob koncu 70-ih let dobila prvo večje priznanje, študentsko Severjevo nagrado. Vloga Babice v Strniševih Žabah, prav tako AGRFT-jevski predstavi, ji je že leto kasneje prinesla Borštnikovo nagrado za mladega igralca, ob tem pa še študentovsko Prešernovo nagrado.

Po izletih v Glej, ki je imel v 80-ih letih še uradni status eksperimentalnega gledališča, kjer je igrala v komadih Lorce, Brechta in Möderndorferja, postankom v Mestnem gledališču ljubljanskem v Aymejevi igri Clerambard, je v sezoni 1982/1983 stopila na deske prestižne ljubljanske Drame.

Za svoje igralstvo nenehno dobiva potrditve

SNG Drama Ljubljana je še danes njen matični oder. Na njem je zgradila že več kot petdeset dramskih, predvsem karakternih likov. V potekajoči sezoni se je to jesen vživela najprej v Lady Torrance, lik iz drame Orfej se spušča Tennesseeja Williamsa in zanj že žanje pohvale gledališke kritike.

Od sredine 80-ih let Čušinova za svoje igralstvo nenehno dobiva potrditve ne le med svojim občinstvom in kritiki, temveč tudi v obliki najbolj pomembnih nagrad. Znani gledališki kritik in dramaturg Blaž Lukan je v portretu igralke v knjigi Tihožitja in grimase med drugim zapisal, da Čušinova "ne fascinira v trenutku, temveč počasi vdira v našo zavest in po njej poplesuje (na odru nikoli), nam ne da miru, da se moramo tudi po končani predstavi še kar ukvarjati z njo".

Leta 1986 je Čušinova tako dobila Severjevo nagrado za vloge v več predstavah tiste sezone - v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku, Zajčevi Kalevali, Puncah in pol Caryl Churchill, Kreftovih Kranjskih komedijantih; leto kasneje jugoslovansko Sterijino nagrado za Hano v Gromovem Dogodku v mestu Gogi, leta 1988 nagrado Prešernovega sklada - za Hano, Tantallo v Kalevali in Ismeno v Smoletovi Antigoni.

Nagrado mesta Ljubljana, Župančičevo nagrado je igralka leta 1996 prejela za lik Hannah Jarvis v Stoppardovi Arkadiji in za Olgo v Treh sestrah Čehova, leta 2005 pa je prišla že (velika) Borštnikova nagrada za Kraljico Izabelo v Edvardu Drugem Marlowa.

Borštnikov prstan v letu njenega Abrahama

Pomemben del igralskega opusa Silve Čušin sodi v svet filma in televizije. Pred dvema desetletjema so jo na Tednu slovenskega filma, predhodniku Festivala slovenskega filma, razglasili za igralko leta, in to za film Ljubezen nam je vsem v pogubo. Na filmu je snemala s Štiglicem, Galetom, Möderndorferjem, Pevcem, na TV z Vrhovcem, Tomašičem, Brejcem. Nastopila je tudi v študijskem igranem filmu Z ljubeznijo Marka Naberšnika.

Najbolj sveža pa je njena vesna, ki jo je prejšnji teden prinesla iz Portoroža, kjer jo je strokovna mednarodna žirija nagradila za lik Dore, ki mu je vdihnila življenje v Estrelliti, filmu Metoda Pevca.

Borštnikov prstan si bo Ljubljančanka Silva Čušin nadela v letu, ko je srečala Abrahama.