Nemška umetnica, znana po modifikacijah telesa, bo gostja Evropske prestolnice kulture v Mariboru, kjer bo septembra v Umetnostni galeriji Maribor na ogled tudi njena razstava.
Leta 1944 rojena umetnica je svetovno slavo dosegla v osemdesetih letih, poleg modifikacij telesa pa je znana tudi po instalacijah, performansih, skulpturah, režiji in poeziji. Kot umetnica se je najprej posvečala risbi, v kateri je našla izhod iz sveta, ki ga omejuje jezik. Pozneje se je uprla staršem in se namesto ekonomiji posvetila študiju umetnosti v Hamburgu, ki pa ga je morala prekiniti zaradi hude zastrupitve pljuč. Brez maske je namreč delala s steklenimi vlakni, saj ni vedela, da je to nevarno. Okrevanje je bilo dolgotrajno, izolacija pa je pustila močan pečat tudi na njenem umetniškem razvoju in izrazu.
Interakcija telesa z njegovo okolico
Hornova je svoje prve telesne skulpture ustvarjala z dodajanjem različnih objektov in inštrumentov na človeško telo. Znano je na primer njeno delo Samorog, pri katerem je na svojo glavo namestila dolg rog, ki obenem nagovarja tudi avtoričino ime, saj njen priimek Horn v angleščini pomeni rog. Tema stika osebe z okoljem, ki jo obkroža, je prisotna tudi pri skulpturah. Značilna so njena dela s perjem, ki so pogosto podobna kokonu in delujejo kot maske, ki prekrijejo ali ujamejo telo, izdelala je tudi stroj, ki posnema človeško slikanje. Mnogo njenih del s pomočjo leč raziskuje dvoumnost ter interakcijo med gledalcem in objektom, ki ga gledamo.
V UGM bodo bo na ogled pregled njenega ustvarjanja
Njena dela so bila razstavljena tudi na Beneškem bienalu, v londonski galeriji Tate in dunajski Kunsthalle. Leta 2005 je bila v galeriji Hayward v Londonu na ogled retrospektiva njenega ustvarjanja, prisotna je v zbirkah newyorškega Muzeja sodobne umetnosti, pariškega centra Georges Pompidou in številnih drugih. V Umetnostni galeriji Maribor bo na ogled pregled njenega ustvarjanja, del razstave pa bo kurirala Rebecca z deli svojih nekdanjih študentov.
1
