KUD Apokalipsa je na Slovenskem knjižnem sejmu sprožila pomisleke o akciji Knjige za vsakogar, ki se kljub koncu projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjiga letos nadaljuje.
Sogovorniki so se strinjali, da bi to morala biti enkratna akcija, odgovora na vprašanje, kaj je povzročila v knjižnem okolju, pa ni bilo.
O tej temi so brez načelnika oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana Uroša Grilca, ki je bdel na projektom Ljubljana - svetovna prestolnica knjige, razpravljali direktor in odgovorni urednik mariborske založbe Litera Orlando Uršič, glavna urednica založbe Studia Humanitatis Neda Pagon ter Primož Repar in Stanislava Repar iz založbe KUD Apokalipsa.
Diskriminacija manjših in srednjih založnikov?
Strinjali so se, da se manjši in srednji založniki pri tej akciji čutijo diskriminirane, vendar so se, kot je dejala Pagonova, zaradi svojega programa in naklad, ki redko presegajo 400 izvodov, "po lastni pameti" izločili. Enotni so si bili tudi v tem, da bi to morala biti enkratna akcija, ki bi bila izhodišče za razmislek, kako s prodajo knjig postopati v bodoče.
Akcija ni škodila tekoči produkciji
Tako kot so pred leti slovenske bralce nagovorile časopisne akcije prodajanja knjig, za katere se ni izkazalo, da bi škodile tekoči produkciji, tudi za akcijo Knjige za vsakogar tega ni mogoče reči. Toda dejstvo je, da je prodaja knjig zaradi manjše kupne moči padla in takšna akcija ne pripomore k izboljšanju, je svoje odklonilno mnenje o njenem nadaljevanju utemeljil Uršič. Reparju pa se med drugim zdi sporno, da akcija poleg infrastrukture, kot so prodajna mesta, ponuja tudi subvencije kljub temu, da že polovica prodanih izvodov omogoča zaslužek.
Knjige za vsakogar predstavljajo zgolj tri odstotke slovenske založniške produkcije
Odgovora na začetno vprašanje, ali je projekt posegel v poslovno okolje prodaje knjig ali se ni nič spremenilo, gostje pogovora niso podali. V pogovor pa je posegel direktor javne agencije za knjigo Slavko Pregl, ki je poudaril, da Knjige za vsakogar predstavljajo zgolj tri odstotke slovenske založniške produkcije ter da se normalna prodaja knjig zaradi njih ni zmanjšala. Ob tem je še opozoril, da založništvo v Sloveniji "ne govori z enim glasom", saj zbornica založništva ne združuje vseh založnikov, prav tako ne društvo, zato je "težko imeti enotne poglede na stvari".
3
