Kraj, kjer ne plačaš kave, temveč čas

Ziferblat je odprt vsak dan med 9. in 22. uro. Vse dni v tednu in v letu. Odprta vrata na Vegovi 8 v Ljubljani vas bodo tam pričakala tako tudi prvega januarja, takrat morda le kakšno uro pozneje, pravi Maša Pavoković, menedžerka prostora. Prostora, ki ni lokal, ne kavarna, ne pisarna in ne dom. Kraja, kjer si lahko privoščite neomejene količine čaja, kave in piškotov med tem, ko se družite, spoznavate nove ljudi, se z njimi povezujete, snujete ideje o dogodkih, ki bi jih tam priredili, igrate klavir, pojete, rišete po steni, delate, berete – lahko tudi na glas, če bi morda kakšen citat ali pesem radi delili z drugimi (mimogrede, čtivo, ki ga prinesete s seboj, lahko tam tudi pustite). Se torej mrežite, ustvarjate in izražate.

Prostor, kjer stane čas To je osnovna ideja in smisel Ziferblata, kjer pa na koncu ne boste plačali za kavo, čaj ali drugo, temveč le za čas, ki ga boste tam preživeli. Tam je namreč vse zastonj, le čas ne. In zakaj je tako? "Od nekdaj mi ni bila blizu ideja o lokalih, kjer nekaj naročiš, čeprav ti morda kdaj nič niti ne ustreza, in za to nato plačaš. V bar v prvi vrsti ne odhajamo zaradi kave ali prigrizka, temveč predvsem zaradi preživljanja časa," enega od glavnih razlogov za nastanek koncepta tovrstnega prostora druženja izpostavi njegov ruski začetnik in pobudnik Ivan Meetin.

V ljubljanskem salonu socialnega mreženja minuta stane pet centov, kar za uro znaša tri evre. Po štirih urah pa se štetje ustavi, kar pomeni, da če boste želeli tam preživeti ves dan, boste za to odšteli 12 evrov.

Festival bradačev? Možno je. Kave tu ne boste naročili natakarju, temveč si jo boste pripravili sami. Veseli bodo, če boste skodelico za seboj pomili. Alkohola tu ne boste našli. Zadržali vas ne bodo tudi, če boste morda želeli kaj preprostega skuhati na štedilniku, ki je tam, in boste to nato ponudili vsem gostom. Nasprotno, veseli bodo.

V Ziferblatu naj bi se počutili kot doma. Vrata so odprta vsakomur in vsaki ideji, poudarja Maša Pavoković. Pa naj bo ta še tako bizarna ali nenavadna, prepričana je, da "vsaka lahko najde pravo pot in tu svoje mesto". Za primer navede rusko izkušnjo, ko so tamkajšnjem Ziferblatu priredili festival bradačev. Povod za to pa je bil ta, da je v nekem obdobju v tisti prostor zahajalo toliko moških z brado.

Torej nič nujno spektakularnega, nič velikega, ne nujno vedno resnega, a hkrati lahko tudi vse to, je izhodišče Ziferblata, kjer k vsebini in vzdušju prostora prispevajo prav vsi, ki se tam nahajajo. Vsak izmed gostov s svojim prihodom postane mikronajemnik in je za prostor odgovoren ter ga soustvarja.

"Ne glede na to, koliko časa preživiš tu in kako ga uporabljaš, si del njega," koncept predstavi Meetin. "Ljudje naj se izražajo in so pri tem svobodni, dokler ne posegajo v svobodo drugega. Pomembno je, da je zabavno in prijetno," osrednje pravilo še izpostavi začetnik Ziferblata. "Poskušamo biti odprti za vse. Želimo, da je prostor odprt in vključujoč. Ideje in stvari naj se delijo," doda menedžerka ljubljanske izpostave.

Prazna stena za izražanje Ljubljanski Ziferblat je v ljubljanskem središču svoje mesto dobil v pritličnem trisobnem prostoru. Je prijeten, udoben in domač. Opremljen z občutkom za zgodbe in zgodovino predmetov, s smislom za humor in lokalni kontekst.

Na stenah visi že marsikaj, od ogleda do stola in sani. Veliko je še praznih, še posebej tiste v srednjem prostoru, ki so ga poimenovali živa soba, na njih, kot upajo, se bodo izrazili gosti. Lahko bo to strip, obešena fotografija, prilepljen izrezek iz časopisa in še marsikaj drugega …

Čaj ob petih Poleg dogodkov, programov in različnih pobud, ki se bodo sčasoma oblikovali in se spreminjali, bo imel ljubljanski Ziferblat tudi nekaj stalnic. Ena med njimi je čaj ob petih. Ta bo namenjen predstavljanju gostov, ki se bodo tam takrat znašli. Spoznavanje in mreženje pa bodo pospremili tudi z različnimi igrami.

V Ljubljani je tako nastal prostor, kjer pitje kave in pogovor zunaj lastnega doma med dnevom ne bo omejen le na druženje z že poznanimi, temveč bo to kraj, kjer naj poteka večsmerna, odprta in sproščena komunikacija ter sklepanje novih in raznovrstnih sodelovanj ter povezovanj.

Iz hiše na drevesu do plačevanja časa S Ziferblatom se je vse skupaj začelo pred štirimi leti v Moskvi. "Osnovna ideja je blizu hišici na drevesu za odrasle, kjer lahko vsi prispevajo k razvoju in si izmenjujejo mnenja, izkušnje, čustva, predvsem pa so odprti drug do drugega," pravi Ivan Meetin.

Pozneje se je ideja prilagodila urbanemu načinu življenja. Prvi Ziferblat je nastal v Rusiji, potem pa se je odprl v Kijevu in Londonu. Danes že nastaja globalna ziferblatska skupnost, je prepričan njen pobudnik. Ljubljanski pa je 13. po vrsti, ki je nastal po vzoru ruskega. A to očitno še ni konec, saj Meetin vsak dan z vseh koncev sveta prejema elektronska sporočila z željami in pobudami za odprtje takšnega prostora tudi pri njih.

Zagrebški Lutajući sat ni del mednarodne ziferblatske skupnosti V sodelovanju z Meetinom pa ni nastal zagrebški antilokal, kot so tega opredelili njegovi snovalci, Lutajući sat, ki so ga pred kratkim odprli v hrvaški prestolnici. Ruski koncept tam posnemajo, a ne v sodelovanju z ziferblatovci. Gre pa prav tako za prostor, kjer se plača čas, ki ga tam preživite, in ne popita kava ter zgrizljani piškoti. Tudi tam vas pričaka domačno vzdušje, neznanci, ki so se pripravljeni spoznavati, in družabne igre.

Meetin priznava, da mu je žal, da se zagrebška pobuda ni vključila v njihovo mednarodno skupnost, tako kot so to naredili pri nas.